Kakšna prihodnost nas čaka?
Tokrat o volitvah v ZDA in o razlikah med študenti po svetu
Piše: dr. Simon Ličen (Washington State University, ZDA), november 2020
Poleg koronavirusa so spletne in časopisne strani zadnje mesece polnile novice o predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Izida rednega dela (zmaga Josepha Bidna) in prvega podaljška (sodišča so doslej zavrnila ali zavrgla vse pritožbe volilnega štaba Donalda Trumpa) sta znana, do 20. januarja, ko naj bi zdajšnji predsednik predal posle novoizvoljenemu, pa je še kar nekaj časa.
Predsednik Biden se bo ob začetku svojega mandata verjetno osredotočil na štiri prioritete.
Prva bo obvladanje epidemije koronavirusa v Združenih državah. Te so zaradi svoje svojega obsega, kompleksne razdelitve oblasti in velike povezanosti z ostalim svetom zelo težko obvladljive. (Posledice organiziranosti ZDA v zvezne države, okrožja in druge nivoje oblasti velja opazovati tudi v luči razprave o razdelitvi Slovenije v pokrajine.)
Druga prioriteta bo vnovičen zagon ameriškega gospodarstva po umiritvi epidemije. Glede na naravo in organiziranost ameriškega gospodarstva ter ideje novoizvoljenega predsednika in podpredsednice ne gre pričakovati pretiranega odmika od prejšnjega modela gospodarskega razvoja, ki pretežno temelji na čim večji potrošnji.
Tretja prioriteta bo poskus zajezitve globalnega segrevanja in podnebnih sprememb. Državljani in politiki počasi ugotavljajo obseg in posledice pojava, na katerega znanstveniki opozarjajo že več kot 40 let. To je pravzaprav vprašanje, ki bo verjetno zaznamovalo človeštvo v 21. stoletju.
Četrta prioriteta pa bo zmanjšanje neenakosti med različnimi etničnimi skupinami in predvsem izboljšanje položaja temnopoltih prebivalcev. Rasizem ima v ZDA petstoletno zgodovino in četudi je ameriška družba v zadnjih desetletjih naredila veliko korakov naprej, ne moremo pričakovati, da se bo v naslednjih štiri spremenila v model egalitarne družbe. Pomemben pa je sleherni nadaljnji korak na bolje.
Izid volitev za Slovenijo, njene državljane, gospodarstvo in turizem verjetno pomeni precej malo. Verjetno se bo občutno spremenila »forma,« torej način nastopanja in komuniciranja ameriške vlade, sam pa ne pričakujem bistvenih sprememb na vsebinski ali politični in diplomatski ravni. Morda se gre nadejati, da se množični pozivi Američanom k udeležbi na volitvah primejo tudi prebivalcev Slovenije: zadnjih volitev za predsednika se je leta 2017 udeležilo 44 odstotkov volilcev, volitev v državni zbor leto kasneje 53 odstotkov, lokalnih volitev istega leta pa 51 odstotkov volilnih upravičencev. Zelo zaskrbljujoče je, da se v državi, ki je bila pripravljena pred tridesetimi leti vstopiti v vojno za pravico do demokratičnega izbora svojih voditeljev, danes vsak drugi državljan tej pravici preprosto odpove.
