Turistica@World blog

Mi in Helsinki

Moji trije namigi, ki ti bodo popolnoma spremenili izkušnjo:

  • Kmalu po uradnem sprejemu te bo kontaktiral tvoj tutor, ki ti bo pomagal/a z vsem. Skupaj čimprej začnita z iskanjem nastanitve in nikoli (!) ne nakazuj denarja najemodajalcev vnaprej (razen če je preko organizacije, kot je na primer Forenom.com na Finskem).
  • Udeležuj se čim več dogodkov, ki jih organizira tvoja univerza, saj boš tako res hitro spoznal/spoznala nove prijatelje in sebi podobne študente!
  • Klišejsko, ampak je res – uživaj! Študentsko izmenjavo uživaj vsak trenutek, zato se ne preobremenjuj z ocenami in naslednjim semestrom doma. ☺

Kako sem se odločila za univerzo Laurea?

Od kadar smo se v osnovni šoli pogovarjali o 'deželi tisočih jezer' in vseh njenih lepotah, sem vedela, da jo bom nekoč obiskala. Ko sem se torej lani ob tem času odločala o destinaciji moje študentske izmenjave, sem takoj pomislila na Finsko in bila zelo vesela, ko je bila država med naštetimi možnostmi! Odločala sem se med univerzama v Helsinkih in Tamperah, vendar sem se po pogovoru z nekaj študenti, ki so na Finskem že bili, odločila za univerzo v Helsinkih. Mesto je že na prvi pogled izgledalo čudovito – polno zanimive arhitekture, ogromno narave in veliko zanimivih dejavnosti, ki bi jih lahko med prostim časom uživala. In ko sem tja tudi prišla, so mi bili Helsinki še toliko boljši.

velit justo proin efficitur ad

Moje mnenje o gostujoči univerzi

Univerza Laurea, ki sem jo na izmenjavi obiskovala, me je že takoj očarala s svojo urejenostjo, organiziranostjo in modernostjo. Erasmus študenti smo bili sprejeti zelo toplo s strani cele univerze, kot tudi študentov tutorjev, ki so nam skupaj s profesorji in koordinatorji prvi teden orientacije povedali vse, kar bi lahko med bivanjem v Helsinkih rabili. Povedali so nam vse glede univerze, kot na primer kako delujejo knjižnica, menza, sobe za skupinsko delo, računalniške sobe itd. Peljali so nas tudi na najbližji sedež javnega prevoza, kjer so nam pomagali z mesečnimi kartami, tem nam predstavili svoje študentske organizacije. Svetovali so nam, katere mobilne aplikacije si naj naložimo za uporabo javnega prevoza, za urnik na univerzi, za vstopnine v klube in dogodke nasploh, ter za študentske ugodnosti v menzah, klubih, muzejih in trgovinah. Uvodni teden so nam tutorji razkazali tudi Helsinke skozi igre in tekmovanja, ter nas tako pripravili, da smo se začeli spoznavati med seboj.

Predavanja na univerzi so potekala v angleškem ali finskem jeziku, vendar smo se študenti z izmenjav vpisali v angleško govoreča predavanja. V predavanjih smo bili tako Erasmuš študenti, kot tudi redni študenti univerz, kar mi je bilo všeč. Pri predmetih smo večinoma pripravljali projekte za lokalna finska podjetja, in v skupinah smo bili študenti mešani, kar je nam pomagalo s spoznavanjem novih študentov in prijateljev. Projekti so bili zelo zanimivi in imeli smo veliko svobode in podpore profesorjev. Seveda smo poslušali tudi teorijo, ter na podlagi tega delali na individualnih oziroma skupinskih nalogah. Nasploh mi je bil šolski sistem nov in drugačen, vendar zelo dober. Všeč mi je bilo, da smo pri predmetih sodelovali z obstoječimi podjetji, saj smo tako pridobili praktične izkušnje in se teorije naučili na drugačen način, ter da smo pri nalogah imeli veliko svobode in smo lahko nalogo peljali kamor smo želeli. Profesorji in koordinatorji so nam pri vsem zelo pomagali, ter so nam vedno bili na razpolago za vprašanja ali pomoč. Nasploh sem bila z univerzo zelo vesela.

Kako do nastanitve?

Organizacija HOAS nudi opremljena in neopremljena stanovanja in sobe za študente na Finskem in je gotovo najlažji način za najti nastanitev na Finskem. Sama sem bila s strani organizacije žal zavrnjena, saj imajo omejeno mest, zato mi je tutorka pomagala z iskanjem nastanitve. Stanovanje sem iskala po skupinah na Facebook-u ter na spletnih straneh z nepremičninami. Nazadnje sem skupaj s tremi puncami, ki sem jih spoznala preko Facebook-a našla stanovanje na spletni strani Forenom, ki nam je bilo na koncu zelo všeč. Imelo je zelo centralno lokacijo, vendar žal nismo imele enoposteljnih sob, temveč smo si sobe delile v dveh. Običajna cena za sobo v Helsinkih znaša od 450,00€ do nekje 750,00€ na mesec, me smo plačevale 500,00€ na mesec. Živele smo s soseski Töölö, ki je bila zelo zelena, čista in polna zanimivih trgovin in izložb. Sama sem bila z našim stanovanjem zelo zadovoljna, saj sem do centra rabila s tramom okrog 5-10 minut, peš pa nekje 15-20 minut, v centru pa je bilo veliko trgovin, fitnesov, kavarn, muzejev in narave. Do kampusa Leppävaara, kjer sem imela predavanja, sem rabila okrog 40 minut z avtobusom ali okrog 15 minut z vlakom.

posuere per nostra

Stroški življenja v Helsinkih

Študenti, ki smo na izmenjavi bili v državah prvega razreda, kamor sodi tudi Finska, smo od države dobili okrog 2080,00€ sredstev, ki je sicer veliko, vendar ta denar žal ne zadošča za življenje na Finskem. Sama sem skoraj celotno količino sredstev porabila samo za štiri mesečne naročnine za stanovanje, vendar sem to tudi že pričakovala, in sem zato pred odhodom na Finsko varčevala, nekaj pa so mi posodili tudi starši in stari starši. Najemnina je na Finskem veliko dražja, kot v Sloveniji, dražja pa je tudi hrana, in predvsem alkoholne pijače, saj imajo zelo visok davek. Na primer en shot tekile na Finskem stane okrog 8,00€, v Sloveniji pa je običajno okrog 3,00€. Tudi vstopnine v klube in bare so bile zelo drage in so bile odvisne od tega, kdaj si prišel. Običajno so bile na aplikaciji Kide karte v predprodaji, kjer so bile ceneje, na dan dogodka pa so bile karte seveda najdražje na vratih, še posebej po 22 uri (tudi do štirikratna cena predprodaje). Javni prevoz me je na Finskem mesečno stal 32,00€ za coni A in B (A je najbolj centralna cona, B je nekoliko bolj ven iz centra, C še bolj in tako naprej), v Sloveniji je ta nekoliko cenejši. Muzeji in galerije so sicer imeli vstopnino, vendar so imeli vsaj enkrat na mesec brezplačno vstopnino med določenimi urami, v vsakem primeru pa so imeli popuste za študente.

Nekaj reči pa je bilo vseeno bolj ugodnih na Finskem. Kar se hrane tiče, imajo Helsinki veliko študentskih menz, kjer lahko na bifeju ješ neomejeno za samo 2,80€ s študentskih popustom, večinoma ma ima tudi veliko restavracij in trgovin z živili popuste za študente. Sama sem bila zelo očarana tudi nad cenami določenih znamk, ki so v Sloveniji zelo drage, na Finskem pa so bile veliko cenejše. Taka je na primer švedska znamka Oatly, ki ponuja veliko veganskih mlek, jogurtov, smetan, sladoledov, sirov itd. Za mesečno karto študentskem fitnesu Unisport, sem mesečno odštela 50,00€, vendar so bili v fitnes karto všteti tudi neomejeni vstopi na vodene vadbe (pilates, joga, Body pump©, Body attack©, spinning itd.) ter vstop v savno, torej je bilo na koncu veliko ceneje, kot če bi v Sloveniji plačeval vse te elemente posebej.

Študentska prehrana

Za študente je na Finskem zelo dobro poskrbljeno, še posebej kar se hrane tiče. V študentskih menzah na univerzah je vsak dan zelo veliko izbire na bifejih, cena pa je običajno le 2,80€. Sama sem s prijatelji najraje obiskovala menze Unicafe, saj so imeli največ izbire za različne okuse – imeli so zelo veliko veganskih izbir, pa tudi vegetarijanske, ribje, mesne. Hrana je bila v menzah okusna in mešanih kultur – včasih je bila italijanska kuhinja, včasih finska, včasih ameriška itd.
Hrana v obratovalnicah s hitro prehrano je sicer nekoliko dražja kot v Sloveniji, vendar je vseeno zelo ugodna za študente.

Urejenost javnega prevoza

Z javnim prevozom sem bila res zelo zadovoljna. Po mestu vozijo vlaki, podzemna železnica (metro), tramvaji in avtobusi, tako imaš vedno več možnosti za potovanje med točkama A in B. Sama sicer nisem živela zraven železniške ali metro postaje, ki sta najhitrejši, vendar so tramvaji tudi zelo dobra izbira. Postaje so zelo pogoste po celem mestu (običajno do nekje 300 metrov med postajami) in javni prevoz vozi cel dan. Sicer je ponoči med tednom povezav manj, vendar se domov vseeno lahko pride, če počakaš. Med vikendi so tudi ponoči povezave konstantne. Cena javnega prevoza me je mesečno stala 32,00€ za coni A in B, vendar se cena precej zviša, če potrebuješ tudi cono C (mesečna karta za ABC je bila okrog 50,00€). Javni prevoz sem sama uporabljala konstantno, zato se mi zdi tudi najboljša možnost za odkrivanje novih predelov Helsinkov. Uporabljala sem aplikacijo HSL, kjer lahko vtipkaš naslov oziroma ime, aplikacija ti pa ponudi veliko možnosti, kako do želene destinacije priti.

ipsum porta duis

Stereotipi, prvi vtisi in realnost?

Pred odhodom na izmenjavo sem se trudila, da ne bi imela preveč pričakovanj o državi in njenih prebivalcih, saj so stereotipi običajno le stereotipi, nihče pa ne mara biti 'označen' z neko predpostavko. Slišala sem seveda, da Finci veljajo za zelo introvertne in zadržane ljudi, vendar sta introvertnost in ekstrovetrnost zelo odvisni od človeka do človeka, zato je nesmiselno celoten narod označiti za zadržane. Sama sem imela mešane izkušnje in so se mi nekateri zdeli sramežljivi v smislu, da nikoli ne bi prvi začeli pogovora, drugi pa so bili zelo zgovorni in izrazni. Večinoma pa so mi bili Finski študenti zelo všeč in so bili zabavni in odprti do novih ljudi, saj so me velikokrat povabili z njimi na zabavo oziroma šolske dogodke, kjer je bilo vedno zelo naravno, kot bi se poznali že veliko časa.

Imela pa sem veliko pričakovanj glede slavnega finskega šolskega sistema in morem priznati, da nisem bila razočarana. Univerzo in njeno organizacijo sem že prej pohvalila, vredno pa se mi zdi omeniti tudi življenje študentov na Finskem, saj je zanje res zelo dobro poskrbljeno. Od študentskih ugodnosti, do organizacij in šol in nasploh 'šolskega duha' (angleško school spirit), sem bila zelo očarana in zadovoljna. V Sloveniji mi tega nekoliko manjka, saj res nimamo veliko šolskih dogodkov in je zato študij včasih malce pust.

Lokalna kultura

Prva navada, ki sem jo opazila pri finskih študentih je, da nosijo vse univerze kombinezone, vsaka univerza v različni barvi. Te kombinezone nosijo na vseh študentskih aktivnostih in dogodkih, oziroma vedno, ko je več univerz skupaj nekje (npr. na LOB potovanju v Stockholm). S temi kombinezoni predstavljajo svojo univerzo, pogosto tekmujejo tudi v tem, kdo ima najboljši šolski duh (angl. School spirit).

Navada finskega prebivalstva, ki sem jo še opazila je, da zelo veliko zahajajo v knjižnice. Osnovnošolci, srednješolci, študenti, odrasli, starejši, vsi nasploh so res veliko hodili v knjižnice. Tam so brali, delali na računalnikih, se pogovarjali, se igrali. To mi je bilo res zanimivo, saj se mi zdi, da smo v Sloveniji vsi malo pozabili na knjižnice z razvojem interneta in socialnih omrežij, na Finskem, pa je to čisto drugače. Navada hoditi v knjižnico se mi zdi super, zato sem tudi jaz veliko časa preživela v njihovih knjižnicah in 'think corner-jih', ter sem tam delala na šolskih projektih in vseh ostalih obveznostih. Bilo mi je v resnici zelo v motivacijo biti produktivna, saj so bili vsi okrog mene tako produktivni.

Opazila sem tudi, da imajo Finci zelo radi šport in so na uspehe svoje države zelo ponosni. Po mestu je ogromno športnih barov, kjer je navada, da predvajajo tekme praktično vsak dan, ljudje pa vanje pogosto zahajajo, da s prijatelji podpirajo državo. Ko sem bila na izmenjavi sem imela priložnost tudi sama podpirati Finsko, ko se je prvič v zgodovini uvrstila na Evropsko prvenstvo v nogometu in … wau. Cel dan je bil oviran javni prevoz, saj so se navijači sprehajali in praznovali dogodek po celem centru mesta; bilo je tudi več javnih projekcij tekem po mestu, kjer so bile ogromne gruče navijačev, ki so peli, plesali, nazdravljali in nasploh praznovali.

Zanimivi kraji in aktivnosti

Laurea organizira za študente na izmenjavi res ogromno aktivnosti in potovanj, ki sem se jih jaz z veseljem udeležila. S študentsko organizacijo Laureamko smo se tako odpravili na otok Suomelinna, ki je zelo blizu Helsinkov in na katerega lahko potuješ z AB karto javnega prevoza. Suomelinna je ime otoka, vendar tudi ime pomorske trdnjave, ki na otoku stoji in ki je bila zgrajena v času švedske prevlade, otok nasploh pa je zelo popularen med finskim prebivalstvom za sproščanje, sprehajanje in gledanje čudovitega sončnega zahoda.
Z Laureamkom smo se odpravili tudi na tedenski izlet v Laplandijo, ki je bila res čudovita. Videli smo Ruovaniemi in Božičkovo vas, vozili smo sani, ki so jih vlekli severni jeleni in huskiji, obiskali Saariselko, norveški Bugøynes, plavali smo v ledenem Arktičnem oceanu in izkusili tradicionalno finsko savno, videli smo nepozabni severni sij, vozili motorne sani in še veliko več.

Obiskali smo tudi Stockholm na izletu LOB s party ladjo, ki je bil čudovit in celoten izlet je bil nepozaben. Imeli smo možnost obiska St Petersburga, ki se ga žal nisem uspela udeležiti, moji prijatelji pa so mi povedali, da je bilo res zabavno in da je mesto čudovito.

S prijatelji smo obiskali tudi Oslo, kjer smo videlo ogromno zanimivih muzejev in galerij, med drugim tudi slavno sliko Krik, avtorja Muncha. Na dnevne izlete, pa smo se odpravili tudi do bližnjih Finskih mest, kot to Tampere, Porvoo, Turku, in še več. Na Finskem je res ogromno čudovitih in zanimivih mest, še več pa je enkratne narave. Veliko popoldnevov smo s prijatelji preživeli v parkih, ob bližnjih jezerih in v nacionalnih parkih, med drugim tudi v čudovitem Nuuksio parku. S cimrami smo se velikokrat odpravili nakupovati v trgovinah iz druge roke, kjer smo preživele tudi po par ur, a nikoli nam ni postalo dolgočasno. Aktivnosti ni nikoli zmanjkalo!

dolor inceptos dignissim

PROS

  • Odlično šolstvo
  • Varna država z zelo poštenimi ljudmi in malo kriminala
  • Odličen javni prevoz
  • Veliko študentskih ugodnosti
  • Veliko zanimivosti in veliko za početi v mestu
  • Relativno majhno mesto – vse je blizu
  • Zanimiva predavanja in projekti
  • Zelo prijazni in razumljivi profesorji in osebje v šolah
  • Veliko aktivnosti, organiziranih s strani šole

CONS

  • Drago življenje
  • Pozimi ni veliko sonca (tudi po nekaj tednov ne)
  • Na etiketah hrane v trgovinah ni angleških prevodov sestavin (le v finščini in švedščini je običajno)
  • Hladno podnebje in veliko dežja v zimskih mesecih

Univerzo Laurea bi res priporočala vsem, saj je bila moja izmenjava tam nepozabna in neponovljiva.

Če se ti je moj opis izkušnje zdel zanimiv, mislim, da bo tudi tebi tam nepozabno!

PREBERI VEČ

Erasmus v dvoje

S sošolko Laro sva se odločili, da se skupaj odpraviva na študijsko izmenjavo v Estonijo. Tam je sedež dveh največjih estonskih Univerz, in sicer University of Tallin in University of Tartu. Sami sva izbrali University of Tartu, ki je tudi ena izmed najbolj priznanih v Evropi. Izbrana fakulteta, ki se imenuje Parnu College, se nahaja na zahodu države v obmorskem mestu, ki ga Estonci imenujejo kar poletno glavno mesto Estonije - Parnu. Gre za četrto največje mesto v Estoniji in ima okoli 40.000 prebivalcev. Pred samim odhodom sva si ga predstavljali kot malo večji Portorož in kmalu sva ugotovili, da imata ti dve mesti kar nekaj skupnih točk. Program druge stopnje, ki sva ga opravljali na fakulteti se imenuje Wellness and Spa Service Design and Management. Program je priljubljen predvsem zaradi razvitosti zdraviliškega turizma v Estoniji.

Pred samim odhodom sva porabili kar nekaj časa za raziskovanje kje živeti, nakupovati in kateri dokumenti so potrebni pred prihodom. Odločili sva se, da z vami deliva 7 pomembnih priporočil, ki vam bodo olajšali vaše priprave in bivanje v Estoniji:

  1. V Estoniji je mrzlo, zato topla oblačila toplo priporočava.
  2. V Estoniji je zaradi pomanjkanja sonca priporočljivo jemanje D vitamina. Svetovali bi, da se tega priporočila držite, saj si brez njega veliko bolj utrujen in brez energije.
  3. Ne pozabi naročiti evropske zdravstvene kartice (sami sva se tega naučili iz napake, ki sva jo drago plačali).
  4. Če si ljubitelj turške kave, jo obvezno vzemi s seboj.
  5. Obvezno je potovanje v sosednje države. Za Rusijo so od konca leta 2019 uvedli brezplačne e-vize za St. Petersburg, zato jo le izkoristi!
  6. S seboj vzemi remi karte, saj so odlični pripomoček za sklepanje prijateljstev.
  7. Ne obremenjuj se, kaj vse si pozabil, vedno se vse da poslati preko pošte.

Zakaj »univerzo« oz »država«?

Na magistrskem programu je razpoložljivih držav za Erasmus izmenjavo, za razliko od dodiplomskega študija, precej manj, zato je bila najina izbira omejena. Na začetku sva izločili države, ki zahtevajo znanje njihovega maternega jezika (kot so: Italija, Španija, Nemčija, Portugalska), nato pa sva bili pozorni predvsem na kvaliteto Univerze. Estonija je že na splošno znana po kvalitetnem izobraževalnem sistemu in Univerza v Tartuju je ena najbolj priznanih v Evropi. Pred samo raziskavo o fakultetah pa sva se odločali med Estonijo, Slovaško in Češko.

posuere proin euismod enim

Nastanitev

V mestu Parnu nimajo študentskega doma in tudi samo stanovanje je težje najeti ali pa je cena precej višja kot v Portorožu. Prebivalci nimajo velike želje po oddajanju stanovanja za kratko obdobje. Za priporočila o bivališču sva se obrnili kar na Erasmus koordinatorko, ki nama je priporočila tri najbolj priljubljene nastanitve, in sicer dva hotela ter vilo. Za bivanje v enojni sobi je potrebno odšteti okoli 200-230 evrov z vštetimi stroški, če pa si delite sobo še z eno osebo, se cena spusti na okoli 150 evrov na osebo. Sicer se misel na življenje v hotelu ali pa vili, ki si jo lahko predstavljate kot nekakšno vilo iz kampusa v Ameriki, zdi nekoliko strašna, a je za Erasmus študenta to odlična priložnost, da spozna nove študente in se hitreje privadi na življenje v tujini. Sami sva živeli v omenjeni vili, ki se imenuje Sadama Vila (pristaniška vila) in sva bili tam zelo zadovoljni, poleg tega pa je le-ta najbližja fakulteti (200m od fakultete).

O Fakulteti

Zanimivo je, da pri večini predmetov nismo imeli izpitov in profesorji tem niso naklonjeni. Vendar se ne smete veseliti prehitro, saj so profesorji pristaši domačih nalog. Včasih sva se z Laro šalili, da hvala bogu, da zabave niso na vsakodnevnem sporedu, saj drugače ne bi uspele dokončati vseh obveznosti. Vsekakor pa smo se skozi naloge ogromno naučili, najverjetneje več kot pa bi se z izpiti.

Izbran program je namenjen tujim študentom, saj program poteka v angleškem jeziku. Tako sva imeli možnost spoznati in se družiti s študenti iz vsega sveta. Pozitivna stvar tega je tudi, da so tako kot Erasmus študenti novi sistemu in se učijo ter prilagajajo isto kot Erasmus študenti. Tako smo bili s sošolci bolj povezani, obenem pa smo prirejali različna druženja in si tako krajšali noči, ki se novembra začnejo že okoli 3. ure popoldne.

Stroški

Stroški življenja so dokaj podobni stroškom v Portorožu.

  • Cena sobe z lastno kopalnico in s souporabo kuhinje od 200-230 evrov na mesec.
  • Za hrano sva odšteli okoli 150 evrov na mesec. Sami sva si kar dosti kuhali in nisva varčevali na hrani, vendar je tudi res da sva bili dve, zato so se stroški nekaterih osnovnih živil (kot so začimbe) razpolovili.
  • Za ostale higienske pripomočke, obleke in druge potrebščine sva odšteli okoli 50 evrov na mesec.
  • Za zabave sva odšteli okoli 50 evrov mesečno.
  • Za potovanja pa okoli 200 evrov mesečno. Za potovanja sva varčevali že pred samo izmenjavo in tako sva si ogledali glavna mesta vseh sosednjih in okoliških držav.

Iskreno sva po vodeni evidenci zapravili dobrih 800 evrov na mesec, vendar nisva pri ničemer varčevali, predvsem pri potovanjih in razvajanju.

Kulinarika & študentska prehrana

V samem centru mesta se najde kar nekaj fusion cuisine restavracij, ki so nekoliko dražje. Cene se nižajo z oddaljenostjo restavracij izven centra mesta.

Študent si lahko med tednom privošči tudi obrok na fakulteti v menzi. Ta ponuja kar nekaj različnih menijev po dostopnih cenah (3,80 – 4,20 evrov).

Njihova kulinarika se precej razlikuje od naše. Najbolj zanimiv in drugačen je njihov kruh, ki je pakiran v paketih kot toast. Poleg tega je v večini črn in ima nekoliko drugačen okus, ki se ga je potrebno privaditi. Tudi nekaterih drugih izdelkov, ki so nam domači, tam ne najdemo ali pa so drugačni, vendar pa lahko najdemo tam tudi nekatere izdelke, ki so pri nas nekoliko dražji in pri njih cenejši (kot so ribe in morski sadeži).

Urejenost javnega prevoza

Javni prevoz imajo zelo urejen, saj imajo veliko avtobusnih linij, ki peljejo v mnoge bližnje prestolnice. Kakovost avtobusov je nadstandardna, cene avtobusnih kart pa nizke. Tudi nakup kart je izredno preprost.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Za Estonce je znano, da so kot narod bolj zaprti in zadržani. Ne bi rekli, da so ravno zaprti in negostoljubni, vendar pa so zelo tihi in vljudni. Bi pa potrdili stereotip o zadržanosti in mirnosti severnjaških narodov. Vpliv Finske je močan in zelo prisoten v Estoniji, kjer študentje strogo upoštevajo navodila in pravila ter se striktno držijo urnikov. Predvsem slednje je bilo za naju še posebno težko, saj kot veste pri nas se tako študenti kot tudi večina profesorjev striktno držimo pravila ”akademskih 15”.

Zanimivi kraji & aktivnosti

Estonska pokrajina je zanimiva in drugačna, zato sva se potrudili, da jo čim bolje spoznava. Na srečo so nas tudi profesorji peljali na številne izlete, kjer smo si ogledali bisere Estonije. Že na začetku smo si Erasmus študentke izdelale ESN študentsko izkaznico (v mestu Tartu) in tako bile obveščene o številnih aktivnostih in organiziranih potovanjih, katerih smo se tudi udeležile. Tako smo potovale s križarko od Talina do Helsinkov ter nato do Stockholma ter nazaj, z avtobusom smo potovale do Sankt Petersburga, nekaj vikendov pa smo preživele v Rigi in se tam nekoliko sprostile in zabavale. Čeprav je Parnu nekoliko bolj mrtvo mesto, ima odlične povezave do prestolnic, kjer ti aktivnosti nikoli ne zmanjka.

Življenje po predavanjih

Tudi na fakulteti prirejajo različne aktivnosti za študente. Zelo priljubljena sta odbojka in košarka, pa tudi različne zabave, ki se odvijajo na fakulteti. Poleg tega so cene lepotnih salonov in wellness centrov zelo nizke v primerjavi s Slovenijo, zato smo s prijateljicami tja večkrat zahajale.

Aktivnost, ki je za slovenske študente zelo pogosta, je druženje ob kavi ali pijači. Ta aktivnost je v Estoniji daleč od priljubljene, saj so cene v barih veliko višje od naših (kava z mlekom v povprečju stane 2-3 evre), tako da smo ”kofetkali” bolj kot ne na obiskih ob igranju kart.

non sed turpis risus

PROS

  • Vsi študentje so tujci, tako se lažje povežeš ter si hitreje najdeš prijatelje
  • Fakulteta je majhna, zato za profesorje nisi samo številka
  • Mesto je majhno in vse je dostopno peš
  • Cene primerljive s Slovenijo
  • Ni izpitov (v celem semestru je obstajal en predmet, ki ga je imel, vendar ga midve nisva izbrali)
  • Cenejše storitve (frizerji, saloni, wellness centri)
  • Odličen javni transport
  • Možnost potovanja

CONS

  • Mrtvo mesto izven sezone
  • Slabo vreme (dolge noči, kratki dnevi in mraz)
  • Veliko domače naloge

 

Za več informacij se lahko obrnete na naju:

Lara Burkat; lara.burkat@hotmail.com in Lara Vučić; ralara_vu@hotmail.com

PREBERI VEČ
  • 1
  • 2

Turistica Around the World Blog - Explore, bring memories and make it happen

Erasmus+