Turistica@World blog

Tri namigi/priporočila

• Pred izmenjavo ti priporočam, da res našparaš veliko denarja, da lahko izmenjavo popolnoma izkoristiš za potovanja, preizkušanja novih aktivnosti in neobremenjeno uživaš.
• Udeležuj se raznih aktivnosti in krožkov ponujenih s strani fakultete, saj je to najboljši način za spoznavanje domačih in Erasmus študentov.
• Priporočam ti tudi, da spoznaš kakšnega domačina (prek socialnih omrežij ali v npr. fitnes centu,...) saj lahko spoznaš mesto in okolico v čisto drugi (manj turistični) luči.
• Vreme ni toliko mrzlo, kot bi človek pričakoval, vendar vseeno priporočam nakup dolge puhovke in toplih zimskih čevljev.

Ker sem sama velika navdušenka nad športnim življenjem, se mi je šola v Lillehammerju zdela zelo idealna destinacija, saj sem mesto že prej poznala zaradi zimskih športov.

O univerzi oz podjetju

Univerza se nahaja v mestu Lillehammer in je od centra mesta oddaljena 5km. Kampus je v primerjavi s slovenskimi večji, saj je sestavljen iz štirih večjih stavb sama notranjost pa je urejena in moderna. Poleg veliko predavalnic na kampusu najdemo tudi knjižnico, menzo, knjigarno, fitnes,...

Sprejem na univerzo je bil zelo gostoljuben. Prvi teden je bil orientacijski, ta je bil namenjen ogledu kampusa in centra mesta, predstavili so nam tudi uporabne aplikacije, ki so nam olajšale študij in življenje v mestu. V prvih dveh tednih pa so nam pripravili različne dogodke, kjer smo imeli možnosti se spoznati in povezati tako z domačimi kot drugimi Erasmus študenti.

Že pred odhodom na izmenjavo si izbereš predmete, ki jih želiš obiskovati. Število izbranih predmetov se razlikuje glede na kreditne točke, vendar v povprečju od dva do štiri. Predavanja potekajo od 1x do 2x na teden v angleščini, vaj ni. Izpiti običajno potekajo štiri ure in so ali na domu ali v učilnici, vendar zaradi Covid-19 so nam spremenili v šest ur dolg izpit na domu, ki so bili oblikovani po 'open book' sistemu. Kot zanimivost bi izpostavila, da nam je en od izbranih predmetov 'snow business' ponudil obvezne terenske vaje 1x na 2 tedna, kjer smo si ogledali tematsko povezane aktivnosti (dvodnevni obisk letovišča v Beitostolnu, obisk olimpijskega muzeja in kompleksov v Lillehammerju,...), vsi stroški, ki so vključevali prevoz, prenočitev in vstopnine so bili pokriti s strani fakultete.

Profesorji in tutorji so nam pri vsem zelo pomagali, ter so nam vedno bili na razpolago za vprašanja ali pomoč. Nasploh sem bila z univerzo zelo zadovoljna.

Pri izbiri med stanovanji se lahko odločaš glede na oddaljenost od fakultete, glede na delitev kopalnice (sam ali z eno osebo), glede na delitev kuhinje ali glede na mesečne stroške (od 400 do 550 €).

Večina Erasmus študentov izbira med stanovanji v Storhove ali Smestad. Sama sem izbrala stanovanje v Storhove, ki je od fakultete oddaljen 200m, do najbljižje trgovine je 5min z avtobusom, do centra mesta pa 10min. 

Stroški

Študenti, ki smo na izmenjavi bili v državah prvega razreda, kamor sodi tudi Norveška, smo od države dobili okrog 2080 € sredstev, kar je sicer veliko, vendar ta denar žal ne zadošča. Sama sem celotno količino sredstev porabila samo za stanovanje, tako da sem preostali porabljen denar dala iz svojega žepa. Že pred odhodom sem veliko privarčevala, poleg tega pa sem mesečno prejemala državno štipendijo. Zaradi Covid-19 so se nam kasneje stroški znižali.

Mesečna karta za avtobus stane 30 €, stroški za hrano so odvisni od posameznika, vendar če si na cene pozoren te mesečni stroški ne pridejo toliko dražje kot v Sloveniji. Alkohol je občutno dražji tako v specializirani trgovini kot tudi v klubih. Smo pa v klubu dobili dobro ponudbo in sicer 50 € za letno karto, ki vključuje vstop v 2 kluba ki sta oddaljena 50m en od drugega vsako soboto. Na kampusu je tudi fitnes center z savno, ki stane 10€ za en semester, v povprečju pa so fitnes karte v mestu za študente med 25 € in 35 €.

Kulinarika & študentska prehrana

Menza na fakulteti je cenejša v primerjavi z restavracijami po mestu, vendar še vedno dražja kot v Sloveniji, saj nimajo študentskih domov. Mi smo se raje s študenti dobili in skupaj nekaj skuhali, tako da smo zunaj bolj redko jedli. Tako smo bolj prihranili, vendar se še vedno spoznali in povezali.

Urejenost javnega prevoza

Gibanje po mestu omogočajo številne avtobusne linije. Pri uporabi si lahko pomagamo z dvema aplikacijama entur, kjer preverimo vozne rede in innlanddstrafik, kjer lahko kupimo karto (enkratno ali večkratno). V mestu je tudi želežniška postaja, ki povezuje celotno Norveško. Zanimivo je tudi, da so avtobusi in vlaki vedno točni oziroma svojo zamudo sporočijo v aplikaciji oziroma na vseh avtobusnih postajališčih. Po mestu vozijo tudi taksiji, vendar jih nismo uporabljali, saj so dragi.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Samo mesto sem že pred odhodom dokaj poznala, tako nad življenjem kasneje nisem bila presenečena. Samo mesto je zelo športno in družinsko naravnano, kar se je potrdilo tudi z dejstvom, da zunaj vedno vidiš nekoga, ki se rekreira. Sama nisem občutila nobene ogroženosti, ko sem bila zunaj ob poznih urah.

Domačini so zelo prijazni in strpni, nikoli nisem videla, da bi se kdorkoli pritoževal v trgovini ali pa ob čakanju na javni prevoz. Znanje angleščine je zelo dobro tako da ni bilo nobenih težav s komunikacijo.

Zanimivo je bilo videti kako nacionalno zavestni so prebivalci Norveške, saj so ob državnem dnevu (17. maj) vsi bili oblečeni v noše različnih regij in praznovalnega duha.

Tutorji so nam tudi velikokrat organizirali razna druženja kot so bingo night, coffee debate, photo hunt, movie night in druge. Prek fakultete pa smo imeli tudi možnost opravljati prostovoljno delo na svetovno znanih dogodkih kot so Raw Air,...

PROS & CONS

Prednosti:

• Visoka varnost
• Dobro in ugodno organiziran javni prevoz
• Prijazno in strpno lokalno prebivalstvo
• Dobra povezanost s fakulteto
• Zanimiva predavanja in dodatne aktivnosti
• Bljižina smučišč
• Dobra želežniška povezanost z drugimi mesti po Norveški
• Veliko aktivnosti v mestu in okolici
• Možnost vključitve v krožke
• Zelo prijazni in razumljivi profesorji in osebje v šolah
• Veliko aktivnosti, organiziranih s strani šole
• Dobro vreme (skoraj nič padavin, pozimi veliko snega, v toplejših mescih visoke temperature)

Slabosti:

• Drago življenje
• Na etiketah hrane v trgovinah ni angleških prevodov sestavin (večinoma v norveščini, finščini, švedščini ali danščini)
• Veliko živil, ki jih najdeš v Sloveniji jih ne najdeš v trgovinah ali pa so bistveno dražje.
• Dolgi izpiti (ponavadi 4 ure)

Moji trije namigi, ki ti bodo popolnoma spremenili izkušnjo:

• Kmalu po uradnem sprejemu te bo kontaktiral tvoj tutor, ki ti bo pomagal/a z vsem. Skupaj čimprej začnita z iskanjem nastanitve in nikoli (!) ne nakazuj denarja najemodajalcev vnaprej (razen če je preko organizacije, kot je na primer Forenom.com na Finskem).
• Udeležuj se čim več dogodkov, ki jih organizira tvoja univerza, saj boš tako res hitro spoznal/spoznala nove prijatelje in sebi podobne študente!
• Klišejsko, ampak je res – uživaj! Študentsko izmenjavo uživaj vsak trenutek, zato se ne preobremenjuj z ocenami in naslednjim semestrom doma. ☺

Kako sem se odločila za univerzo Laurea?

Od kadar smo se v osnovni šoli pogovarjali o 'deželi tisočih jezer' in vseh njenih lepotah, sem vedela, da jo bom nekoč obiskala. Ko sem se torej lani ob tem času odločala o destinaciji moje študentske izmenjave, sem takoj pomislila na Finsko in bila zelo vesela, ko je bila država med naštetimi možnostmi! Odločala sem se med univerzama v Helsinkih in Tamperah, vendar sem se po pogovoru z nekaj študenti, ki so na Finskem že bili, odločila za univerzo v Helsinkih. Mesto je že na prvi pogled izgledalo čudovito – polno zanimive arhitekture, ogromno narave in veliko zanimivih dejavnosti, ki bi jih lahko med prostim časom uživala. In ko sem tja tudi prišla, so mi bili Helsinki še toliko boljši.

Moje mnenje o gostujoči univerzi

Univerza Laurea, ki sem jo na izmenjavi obiskovala, me je že takoj očarala s svojo urejenostjo, organiziranostjo in modernostjo. Erasmus študenti smo bili sprejeti zelo toplo s strani cele univerze, kot tudi študentov tutorjev, ki so nam skupaj s profesorji in koordinatorji prvi teden orientacije povedali vse, kar bi lahko med bivanjem v Helsinkih rabili. Povedali so nam vse glede univerze, kot na primer kako delujejo knjižnica, menza, sobe za skupinsko delo, računalniške sobe itd. Peljali so nas tudi na najbližji sedež javnega prevoza, kjer so nam pomagali z mesečnimi kartami, tem nam predstavili svoje študentske organizacije. Svetovali so nam, katere mobilne aplikacije si naj naložimo za uporabo javnega prevoza, za urnik na univerzi, za vstopnine v klube in dogodke nasploh, ter za študentske ugodnosti v menzah, klubih, muzejih in trgovinah. Uvodni teden so nam tutorji razkazali tudi Helsinke skozi igre in tekmovanja, ter nas tako pripravili, da smo se začeli spoznavati med seboj.

Predavanja na univerzi so potekala v angleškem ali finskem jeziku, vendar smo se študenti z izmenjav vpisali v angleško govoreča predavanja. V predavanjih smo bili tako Erasmuš študenti, kot tudi redni študenti univerz, kar mi je bilo všeč. Pri predmetih smo večinoma pripravljali projekte za lokalna finska podjetja, in v skupinah smo bili študenti mešani, kar je nam pomagalo s spoznavanjem novih študentov in prijateljev. Projekti so bili zelo zanimivi in imeli smo veliko svobode in podpore profesorjev. Seveda smo poslušali tudi teorijo, ter na podlagi tega delali na individualnih oziroma skupinskih nalogah. Nasploh mi je bil šolski sistem nov in drugačen, vendar zelo dober. Všeč mi je bilo, da smo pri predmetih sodelovali z obstoječimi podjetji, saj smo tako pridobili praktične izkušnje in se teorije naučili na drugačen način, ter da smo pri nalogah imeli veliko svobode in smo lahko nalogo peljali kamor smo želeli. Profesorji in koordinatorji so nam pri vsem zelo pomagali, ter so nam vedno bili na razpolago za vprašanja ali pomoč. Nasploh sem bila z univerzo zelo vesela.

Kako do nastanitve?

Organizacija HOAS nudi opremljena in neopremljena stanovanja in sobe za študente na Finskem in je gotovo najlažji način za najti nastanitev na Finskem. Sama sem bila s strani organizacije žal zavrnjena, saj imajo omejeno mest, zato mi je tutorka pomagala z iskanjem nastanitve. Stanovanje sem iskala po skupinah na Facebook-u ter na spletnih straneh z nepremičninami. Nazadnje sem skupaj s tremi puncami, ki sem jih spoznala preko Facebook-a našla stanovanje na spletni strani Forenom, ki nam je bilo na koncu zelo všeč. Imelo je zelo centralno lokacijo, vendar žal nismo imele enoposteljnih sob, temveč smo si sobe delile v dveh. Običajna cena za sobo v Helsinkih znaša od 450,00€ do nekje 750,00€ na mesec, me smo plačevale 500,00€ na mesec. Živele smo s soseski Töölö, ki je bila zelo zelena, čista in polna zanimivih trgovin in izložb. Sama sem bila z našim stanovanjem zelo zadovoljna, saj sem do centra rabila s tramom okrog 5-10 minut, peš pa nekje 15-20 minut, v centru pa je bilo veliko trgovin, fitnesov, kavarn, muzejev in narave. Do kampusa Leppävaara, kjer sem imela predavanja, sem rabila okrog 40 minut z avtobusom ali okrog 15 minut z vlakom.

Stroški življenja v Helsinkih

Študenti, ki smo na izmenjavi bili v državah prvega razreda, kamor sodi tudi Finska, smo od države dobili okrog 2080,00€ sredstev, ki je sicer veliko, vendar ta denar žal ne zadošča za življenje na Finskem. Sama sem skoraj celotno količino sredstev porabila samo za štiri mesečne naročnine za stanovanje, vendar sem to tudi že pričakovala, in sem zato pred odhodom na Finsko varčevala, nekaj pa so mi posodili tudi starši in stari starši. Najemnina je na Finskem veliko dražja, kot v Sloveniji, dražja pa je tudi hrana, in predvsem alkoholne pijače, saj imajo zelo visok davek. Na primer en shot tekile na Finskem stane okrog 8,00€, v Sloveniji pa je običajno okrog 3,00€. Tudi vstopnine v klube in bare so bile zelo drage in so bile odvisne od tega, kdaj si prišel. Običajno so bile na aplikaciji Kide karte v predprodaji, kjer so bile ceneje, na dan dogodka pa so bile karte seveda najdražje na vratih, še posebej po 22 uri (tudi do štirikratna cena predprodaje). Javni prevoz me je na Finskem mesečno stal 32,00€ za coni A in B (A je najbolj centralna cona, B je nekoliko bolj ven iz centra, C še bolj in tako naprej), v Sloveniji je ta nekoliko cenejši. Muzeji in galerije so sicer imeli vstopnino, vendar so imeli vsaj enkrat na mesec brezplačno vstopnino med določenimi urami, v vsakem primeru pa so imeli popuste za študente.

Nekaj reči pa je bilo vseeno bolj ugodnih na Finskem. Kar se hrane tiče, imajo Helsinki veliko študentskih menz, kjer lahko na bifeju ješ neomejeno za samo 2,80€ s študentskih popustom, večinoma ma ima tudi veliko restavracij in trgovin z živili popuste za študente. Sama sem bila zelo očarana tudi nad cenami določenih znamk, ki so v Sloveniji zelo drage, na Finskem pa so bile veliko cenejše. Taka je na primer švedska znamka Oatly, ki ponuja veliko veganskih mlek, jogurtov, smetan, sladoledov, sirov itd. Za mesečno karto študentskem fitnesu Unisport, sem mesečno odštela 50,00€, vendar so bili v fitnes karto všteti tudi neomejeni vstopi na vodene vadbe (pilates, joga, Body pump©, Body attack©, spinning itd.) ter vstop v savno, torej je bilo na koncu veliko ceneje, kot če bi v Sloveniji plačeval vse te elemente posebej.

Študentska prehrana

Za študente je na Finskem zelo dobro poskrbljeno, še posebej kar se hrane tiče. V študentskih menzah na univerzah je vsak dan zelo veliko izbire na bifejih, cena pa je običajno le 2,80€. Sama sem s prijatelji najraje obiskovala menze Unicafe, saj so imeli največ izbire za različne okuse – imeli so zelo veliko veganskih izbir, pa tudi vegetarijanske, ribje, mesne. Hrana je bila v menzah okusna in mešanih kultur – včasih je bila italijanska kuhinja, včasih finska, včasih ameriška itd.
Hrana v obratovalnicah s hitro prehrano je sicer nekoliko dražja kot v Sloveniji, vendar je vseeno zelo ugodna za študente.

Urejenost javnega prevoza

Z javnim prevozom sem bila res zelo zadovoljna. Po mestu vozijo vlaki, podzemna železnica (metro), tramvaji in avtobusi, tako imaš vedno več možnosti za potovanje med točkama A in B. Sama sicer nisem živela zraven železniške ali metro postaje, ki sta najhitrejši, vendar so tramvaji tudi zelo dobra izbira. Postaje so zelo pogoste po celem mestu (običajno do nekje 300 metrov med postajami) in javni prevoz vozi cel dan. Sicer je ponoči med tednom povezav manj, vendar se domov vseeno lahko pride, če počakaš. Med vikendi so tudi ponoči povezave konstantne. Cena javnega prevoza me je mesečno stala 32,00€ za coni A in B, vendar se cena precej zviša, če potrebuješ tudi cono C (mesečna karta za ABC je bila okrog 50,00€). Javni prevoz sem sama uporabljala konstantno, zato se mi zdi tudi najboljša možnost za odkrivanje novih predelov Helsinkov. Uporabljala sem aplikacijo HSL, kjer lahko vtipkaš naslov oziroma ime, aplikacija ti pa ponudi veliko možnosti, kako do želene destinacije priti.

Stereotipi, prvi vtisi in realnost?

Pred odhodom na izmenjavo sem se trudila, da ne bi imela preveč pričakovanj o državi in njenih prebivalcih, saj so stereotipi običajno le stereotipi, nihče pa ne mara biti 'označen' z neko predpostavko. Slišala sem seveda, da Finci veljajo za zelo introvertne in zadržane ljudi, vendar sta introvertnost in ekstrovetrnost zelo odvisni od človeka do človeka, zato je nesmiselno celoten narod označiti za zadržane. Sama sem imela mešane izkušnje in so se mi nekateri zdeli sramežljivi v smislu, da nikoli ne bi prvi začeli pogovora, drugi pa so bili zelo zgovorni in izrazni. Večinoma pa so mi bili Finski študenti zelo všeč in so bili zabavni in odprti do novih ljudi, saj so me velikokrat povabili z njimi na zabavo oziroma šolske dogodke, kjer je bilo vedno zelo naravno, kot bi se poznali že veliko časa.

Imela pa sem veliko pričakovanj glede slavnega finskega šolskega sistema in morem priznati, da nisem bila razočarana. Univerzo in njeno organizacijo sem že prej pohvalila, vredno pa se mi zdi omeniti tudi življenje študentov na Finskem, saj je zanje res zelo dobro poskrbljeno. Od študentskih ugodnosti, do organizacij in šol in nasploh 'šolskega duha' (angleško school spirit), sem bila zelo očarana in zadovoljna. V Sloveniji mi tega nekoliko manjka, saj res nimamo veliko šolskih dogodkov in je zato študij včasih malce pust.

Lokalna kultura

Prva navada, ki sem jo opazila pri finskih študentih je, da nosijo vse univerze kombinezone, vsaka univerza v različni barvi. Te kombinezone nosijo na vseh študentskih aktivnostih in dogodkih, oziroma vedno, ko je več univerz skupaj nekje (npr. na LOB potovanju v Stockholm). S temi kombinezoni predstavljajo svojo univerzo, pogosto tekmujejo tudi v tem, kdo ima najboljši šolski duh (angl. School spirit).

Navada finskega prebivalstva, ki sem jo še opazila je, da zelo veliko zahajajo v knjižnice. Osnovnošolci, srednješolci, študenti, odrasli, starejši, vsi nasploh so res veliko hodili v knjižnice. Tam so brali, delali na računalnikih, se pogovarjali, se igrali. To mi je bilo res zanimivo, saj se mi zdi, da smo v Sloveniji vsi malo pozabili na knjižnice z razvojem interneta in socialnih omrežij, na Finskem, pa je to čisto drugače. Navada hoditi v knjižnico se mi zdi super, zato sem tudi jaz veliko časa preživela v njihovih knjižnicah in 'think corner-jih', ter sem tam delala na šolskih projektih in vseh ostalih obveznostih. Bilo mi je v resnici zelo v motivacijo biti produktivna, saj so bili vsi okrog mene tako produktivni.

Opazila sem tudi, da imajo Finci zelo radi šport in so na uspehe svoje države zelo ponosni. Po mestu je ogromno športnih barov, kjer je navada, da predvajajo tekme praktično vsak dan, ljudje pa vanje pogosto zahajajo, da s prijatelji podpirajo državo. Ko sem bila na izmenjavi sem imela priložnost tudi sama podpirati Finsko, ko se je prvič v zgodovini uvrstila na Evropsko prvenstvo v nogometu in … wau. Cel dan je bil oviran javni prevoz, saj so se navijači sprehajali in praznovali dogodek po celem centru mesta; bilo je tudi več javnih projekcij tekem po mestu, kjer so bile ogromne gruče navijačev, ki so peli, plesali, nazdravljali in nasploh praznovali.

Zanimivi kraji in aktivnosti

Laurea organizira za študente na izmenjavi res ogromno aktivnosti in potovanj, ki sem se jih jaz z veseljem udeležila. S študentsko organizacijo Laureamko smo se tako odpravili na otok Suomelinna, ki je zelo blizu Helsinkov in na katerega lahko potuješ z AB karto javnega prevoza. Suomelinna je ime otoka, vendar tudi ime pomorske trdnjave, ki na otoku stoji in ki je bila zgrajena v času švedske prevlade, otok nasploh pa je zelo popularen med finskim prebivalstvom za sproščanje, sprehajanje in gledanje čudovitega sončnega zahoda.
Z Laureamkom smo se odpravili tudi na tedenski izlet v Laplandijo, ki je bila res čudovita. Videli smo Ruovaniemi in Božičkovo vas, vozili smo sani, ki so jih vlekli severni jeleni in huskiji, obiskali Saariselko, norveški Bugøynes, plavali smo v ledenem Arktičnem oceanu in izkusili tradicionalno finsko savno, videli smo nepozabni severni sij, vozili motorne sani in še veliko več.

Obiskali smo tudi Stockholm na izletu LOB s party ladjo, ki je bil čudovit in celoten izlet je bil nepozaben. Imeli smo možnost obiska St Petersburga, ki se ga žal nisem uspela udeležiti, moji prijatelji pa so mi povedali, da je bilo res zabavno in da je mesto čudovito.

S prijatelji smo obiskali tudi Oslo, kjer smo videlo ogromno zanimivih muzejev in galerij, med drugim tudi slavno sliko Krik, avtorja Muncha. Na dnevne izlete, pa smo se odpravili tudi do bližnjih Finskih mest, kot to Tampere, Porvoo, Turku, in še več. Na Finskem je res ogromno čudovitih in zanimivih mest, še več pa je enkratne narave. Veliko popoldnevov smo s prijatelji preživeli v parkih, ob bližnjih jezerih in v nacionalnih parkih, med drugim tudi v čudovitem Nuuksio parku. S cimrami smo se velikokrat odpravili nakupovati v trgovinah iz druge roke, kjer smo preživele tudi po par ur, a nikoli nam ni postalo dolgočasno. Aktivnosti ni nikoli zmanjkalo!

Univerzo Laurea bi res priporočala vsem, saj je bila moja izmenjava tam nepozabna in neponovljiva.

Če se ti je moj opis izkušnje zdel zanimiv, mislim, da bo tudi tebi tam nepozabno!