Erasmus v dvoje

S sošolko Laro sva se odločili, da se skupaj odpraviva na študijsko izmenjavo v Estonijo. Tam je sedež dveh največjih estonskih Univerz, in sicer University of Tallin in University of Tartu. Sami sva izbrali University of Tartu, ki je tudi ena izmed najbolj priznanih v Evropi. Izbrana fakulteta, ki se imenuje Parnu College, se nahaja na zahodu države v obmorskem mestu, ki ga Estonci imenujejo kar poletno glavno mesto Estonije - Parnu. Gre za četrto največje mesto v Estoniji in ima okoli 40.000 prebivalcev. Pred samim odhodom sva si ga predstavljali kot malo večji Portorož in kmalu sva ugotovili, da imata ti dve mesti kar nekaj skupnih točk. Program druge stopnje, ki sva ga opravljali na fakulteti se imenuje Wellness and Spa Service Design and Management. Program je priljubljen predvsem zaradi razvitosti zdraviliškega turizma v Estoniji.

Pred samim odhodom sva porabili kar nekaj časa za raziskovanje kje živeti, nakupovati in kateri dokumenti so potrebni pred prihodom. Odločili sva se, da z vami deliva 7 pomembnih priporočil, ki vam bodo olajšali vaše priprave in bivanje v Estoniji:

  1. V Estoniji je mrzlo, zato topla oblačila toplo priporočava.
  2. V Estoniji je zaradi pomanjkanja sonca priporočljivo jemanje D vitamina. Svetovali bi, da se tega priporočila držite, saj si brez njega veliko bolj utrujen in brez energije.
  3. Ne pozabi naročiti evropske zdravstvene kartice (sami sva se tega naučili iz napake, ki sva jo drago plačali).
  4. Če si ljubitelj turške kave, jo obvezno vzemi s seboj.
  5. Obvezno je potovanje v sosednje države. Za Rusijo so od konca leta 2019 uvedli brezplačne e-vize za St. Petersburg, zato jo le izkoristi!
  6. S seboj vzemi remi karte, saj so odlični pripomoček za sklepanje prijateljstev.
  7. Ne obremenjuj se, kaj vse si pozabil, vedno se vse da poslati preko pošte.

Zakaj »univerzo« oz »država«?

Na magistrskem programu je razpoložljivih držav za Erasmus izmenjavo, za razliko od dodiplomskega študija, precej manj, zato je bila najina izbira omejena. Na začetku sva izločili države, ki zahtevajo znanje njihovega maternega jezika (kot so: Italija, Španija, Nemčija, Portugalska), nato pa sva bili pozorni predvsem na kvaliteto Univerze. Estonija je že na splošno znana po kvalitetnem izobraževalnem sistemu in Univerza v Tartuju je ena najbolj priznanih v Evropi. Pred samo raziskavo o fakultetah pa sva se odločali med Estonijo, Slovaško in Češko.

posuere proin euismod enim

Nastanitev

V mestu Parnu nimajo študentskega doma in tudi samo stanovanje je težje najeti ali pa je cena precej višja kot v Portorožu. Prebivalci nimajo velike želje po oddajanju stanovanja za kratko obdobje. Za priporočila o bivališču sva se obrnili kar na Erasmus koordinatorko, ki nama je priporočila tri najbolj priljubljene nastanitve, in sicer dva hotela ter vilo. Za bivanje v enojni sobi je potrebno odšteti okoli 200-230 evrov z vštetimi stroški, če pa si delite sobo še z eno osebo, se cena spusti na okoli 150 evrov na osebo. Sicer se misel na življenje v hotelu ali pa vili, ki si jo lahko predstavljate kot nekakšno vilo iz kampusa v Ameriki, zdi nekoliko strašna, a je za Erasmus študenta to odlična priložnost, da spozna nove študente in se hitreje privadi na življenje v tujini. Sami sva živeli v omenjeni vili, ki se imenuje Sadama Vila (pristaniška vila) in sva bili tam zelo zadovoljni, poleg tega pa je le-ta najbližja fakulteti (200m od fakultete).

O Fakulteti

Zanimivo je, da pri večini predmetov nismo imeli izpitov in profesorji tem niso naklonjeni. Vendar se ne smete veseliti prehitro, saj so profesorji pristaši domačih nalog. Včasih sva se z Laro šalili, da hvala bogu, da zabave niso na vsakodnevnem sporedu, saj drugače ne bi uspele dokončati vseh obveznosti. Vsekakor pa smo se skozi naloge ogromno naučili, najverjetneje več kot pa bi se z izpiti.

Izbran program je namenjen tujim študentom, saj program poteka v angleškem jeziku. Tako sva imeli možnost spoznati in se družiti s študenti iz vsega sveta. Pozitivna stvar tega je tudi, da so tako kot Erasmus študenti novi sistemu in se učijo ter prilagajajo isto kot Erasmus študenti. Tako smo bili s sošolci bolj povezani, obenem pa smo prirejali različna druženja in si tako krajšali noči, ki se novembra začnejo že okoli 3. ure popoldne.

Stroški

Stroški življenja so dokaj podobni stroškom v Portorožu.

  • Cena sobe z lastno kopalnico in s souporabo kuhinje od 200-230 evrov na mesec.
  • Za hrano sva odšteli okoli 150 evrov na mesec. Sami sva si kar dosti kuhali in nisva varčevali na hrani, vendar je tudi res da sva bili dve, zato so se stroški nekaterih osnovnih živil (kot so začimbe) razpolovili.
  • Za ostale higienske pripomočke, obleke in druge potrebščine sva odšteli okoli 50 evrov na mesec.
  • Za zabave sva odšteli okoli 50 evrov mesečno.
  • Za potovanja pa okoli 200 evrov mesečno. Za potovanja sva varčevali že pred samo izmenjavo in tako sva si ogledali glavna mesta vseh sosednjih in okoliških držav.

Iskreno sva po vodeni evidenci zapravili dobrih 800 evrov na mesec, vendar nisva pri ničemer varčevali, predvsem pri potovanjih in razvajanju.

Kulinarika & študentska prehrana

V samem centru mesta se najde kar nekaj fusion cuisine restavracij, ki so nekoliko dražje. Cene se nižajo z oddaljenostjo restavracij izven centra mesta.

Študent si lahko med tednom privošči tudi obrok na fakulteti v menzi. Ta ponuja kar nekaj različnih menijev po dostopnih cenah (3,80 – 4,20 evrov).

Njihova kulinarika se precej razlikuje od naše. Najbolj zanimiv in drugačen je njihov kruh, ki je pakiran v paketih kot toast. Poleg tega je v večini črn in ima nekoliko drugačen okus, ki se ga je potrebno privaditi. Tudi nekaterih drugih izdelkov, ki so nam domači, tam ne najdemo ali pa so drugačni, vendar pa lahko najdemo tam tudi nekatere izdelke, ki so pri nas nekoliko dražji in pri njih cenejši (kot so ribe in morski sadeži).

Urejenost javnega prevoza

Javni prevoz imajo zelo urejen, saj imajo veliko avtobusnih linij, ki peljejo v mnoge bližnje prestolnice. Kakovost avtobusov je nadstandardna, cene avtobusnih kart pa nizke. Tudi nakup kart je izredno preprost.

Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.

Za Estonce je znano, da so kot narod bolj zaprti in zadržani. Ne bi rekli, da so ravno zaprti in negostoljubni, vendar pa so zelo tihi in vljudni. Bi pa potrdili stereotip o zadržanosti in mirnosti severnjaških narodov. Vpliv Finske je močan in zelo prisoten v Estoniji, kjer študentje strogo upoštevajo navodila in pravila ter se striktno držijo urnikov. Predvsem slednje je bilo za naju še posebno težko, saj kot veste pri nas se tako študenti kot tudi večina profesorjev striktno držimo pravila ”akademskih 15”.

Zanimivi kraji & aktivnosti

Estonska pokrajina je zanimiva in drugačna, zato sva se potrudili, da jo čim bolje spoznava. Na srečo so nas tudi profesorji peljali na številne izlete, kjer smo si ogledali bisere Estonije. Že na začetku smo si Erasmus študentke izdelale ESN študentsko izkaznico (v mestu Tartu) in tako bile obveščene o številnih aktivnostih in organiziranih potovanjih, katerih smo se tudi udeležile. Tako smo potovale s križarko od Talina do Helsinkov ter nato do Stockholma ter nazaj, z avtobusom smo potovale do Sankt Petersburga, nekaj vikendov pa smo preživele v Rigi in se tam nekoliko sprostile in zabavale. Čeprav je Parnu nekoliko bolj mrtvo mesto, ima odlične povezave do prestolnic, kjer ti aktivnosti nikoli ne zmanjka.

Življenje po predavanjih

Tudi na fakulteti prirejajo različne aktivnosti za študente. Zelo priljubljena sta odbojka in košarka, pa tudi različne zabave, ki se odvijajo na fakulteti. Poleg tega so cene lepotnih salonov in wellness centrov zelo nizke v primerjavi s Slovenijo, zato smo s prijateljicami tja večkrat zahajale.

Aktivnost, ki je za slovenske študente zelo pogosta, je druženje ob kavi ali pijači. Ta aktivnost je v Estoniji daleč od priljubljene, saj so cene v barih veliko višje od naših (kava z mlekom v povprečju stane 2-3 evre), tako da smo ”kofetkali” bolj kot ne na obiskih ob igranju kart.

non sed turpis risus

PROS

  • Vsi študentje so tujci, tako se lažje povežeš ter si hitreje najdeš prijatelje
  • Fakulteta je majhna, zato za profesorje nisi samo številka
  • Mesto je majhno in vse je dostopno peš
  • Cene primerljive s Slovenijo
  • Ni izpitov (v celem semestru je obstajal en predmet, ki ga je imel, vendar ga midve nisva izbrali)
  • Cenejše storitve (frizerji, saloni, wellness centri)
  • Odličen javni transport
  • Možnost potovanja

CONS

  • Mrtvo mesto izven sezone
  • Slabo vreme (dolge noči, kratki dnevi in mraz)
  • Veliko domače naloge

 

Za več informacij se lahko obrnete na naju:

Lara Burkat; lara.burkat@hotmail.com in Lara Vučić; ralara_vu@hotmail.com

PREBERI VEČ

Bergamo, Italija

Konec septembra sem se odpravila preko meje v sosednjo Italijo, na 5-mesečno Erasmus izmenjavo v Bergamo. Mesto, poznano vsem, ki potujemo z Ryanairom, oziroma redkim posameznikom izven okvirjev letališča Milano-Bergamo.

Bergamo ponuja čudovito doživetje arhitekturnim navdušencem in pa popotnikom, ki radi izkoristijo vsak prosti vikend za skok do drugih evropskih mest. Mesto velikosti Maribora in cen Milana pa zna pustiti na cedilu živahne študente, ki iščejo vsakodnevno zabavo in dogodke tematsko in finančno ustrezne študentom.

Mesto predstavljata dva dela: Zgornje mesto (Citta Alta); arhitekturno bogato, izredno lepo ohranjeno staro mestno jedro, zavarovano z mogočnim obzidjem, ki spada pod UNESCO dediščino. Zdi se, da se v ta del Bergama selijo vsi premožni Milančani, siti vrveža metropolitanskega mesta, hkrati pa je to prostor kamor drvijo vsi turisti in pa študentje fakultete za literaturo, jezike in filozofije. Kamor spadajo tudi študentje turizma. Spodnje mesto (Citta bassa) pa je drug, precej kaotičen del Bergama, kjer živijo vsi ostali.

Sama sem izbrala Univerzo v Bergamu zaradi želje po učenju italijanščine, ki mi kot podiplomski študentki ni bila omogočena v sklopu Univerze na Primorskem, zaradi bližine letališča, hkrati pa tudi zaradi bližine doma. Vsakodnevno namreč v Ljubljano vozi veliko število prevoznikov.

Predavanja so v celoti potekala v angleščini, saj sem bila vpisana na podiplomski program »Planning and Management of Tourism Systems,« narejen z namenom pridobitve mednarodnih strokovnjakov iz področja managementa in planiranja turizma in vseh posredno in neposredno povezanih sistemov, ki jih s sabo prinaša nenehno rastoče letališče Milano-Bergamo. Presenetilo me je število gostujočih profesorjev iz tujine, ki so sodelovali pri izvedbi predmetov; od profesorja ekonomije iz univerze v Lausanne, do profesorja na univerzi v Lutonu in avtorja knjige Environment and Tourism, Andrew Holdena.

Univerza ponuja nastanitvene možnosti v zasebnih stanovanjih. Študentskih domov nimajo. Cene sob so praktično iste ali celo višje kot v Milanu, saj večina študentov vsakodnevno migrira domov in je posledično manjša konkurenca ponudnikov stanovanj. Za dvoposteljno sobo je potrebno odšteti med 250 do 300€ z vključenimi stroški. Za enoposteljno sobo pa med 360 in 450€ mesečno. Na splošno je življenje v Bergamu zelo drago, z izjemo osnovnih potrebščin, ki jih lahko kupimo v najcenejši trgovski verigi, poznani tudi pri nas. Erasmus študentom je omogočena subvencionirana prehrana v dveh univerzitetnih menzah v Bergamu. Cena je nizka, a je ponudba precej skopa. Kot zanimivost lahko omenim, da večina študentov za kosilo je riž z osnovno paradižnikovo omako in pomfri za zraven. Njam, njam! Cena vožnje z mestnim avtobusom znaša 1,5€, vendar je celoten tok študentov usmerjen le v 3 različne smeri, zato so avtobusi popolnoma polni in je pogosto potrebno čakati naslednjega. Sama sem raje hodila peš; mimogrede, podnebje v tem delu Italije je kljub bližini gora izredno milo, z zelo malo padavinami. Javni medmestni prevoz je v nasprotju z mestnim precej boljši – a pogosto tudi drag. Do Milana (50km) lahko potujemo vsako uro za 5,5€, do Verone (100km) pa karta za vlak znaša več kot 25€.

Kot že sami vemo, je odnos Italijanov do Slovencev precej tuj. Zdi se, in to sem opazila tudi na predavanjih – da zanje, mi, vzhodni sosedje sploh ne obstajamo. Na Erasmus sejmu, kjer smo tuji študentje predstavljali naše univerze, so celo pozabili na Slovenijo in smo bili edina država brez svoje zastave in svoje mize. Še dobro, da se nihče od ruskih študentov ni prikazal in je posledično bila njihova miza okupirana s strani Slovenije, njihova zastava na panoju pa zakrita z majico Univerze na Primorskem. Italijanske študente sem poskusila očarati z bližino, morjem in italijanščino kot enakovreden jezik na Obali.

Iz Bergama prihajam z lepo izkušnjo in osnovnim znanjem jezika, ki bi ga, glede na fizično in zgodovinsko območje na katerem se nahaja Univerza na Primorskem, že morala imeti po enem letu študija na Obali. Smo generacija, ki nima neposrednega stika s trpljenjem in političnimi agonijami iz preteklosti. Zakaj se torej obiramo pri koraku naprej, zakaj še vedno z grehi starih staršev poskušamo identificirati sovražnika? Mi smo generacija, ki začenja brezmejno perspektivo pogleda na življenje različnih narodov med sabo. Evropsko perspektivo življenja, ki temelji na skupnih vrednotah in dediščini hkrati pa na medsebojnem spoštovanju raznolikosti in strpnosti.

PREBERI VEČ

Turistica Around the World Blog - Explore, bring memories and make it happen

Erasmus+