Bergamo, Italija
Konec septembra sem se odpravila preko meje v sosednjo Italijo, na 5-mesečno Erasmus izmenjavo v Bergamo. Mesto, poznano vsem, ki potujemo z Ryanairom, oziroma redkim posameznikom izven okvirjev letališča Milano-Bergamo.
Bergamo ponuja čudovito doživetje arhitekturnim navdušencem in pa popotnikom, ki radi izkoristijo vsak prosti vikend za skok do drugih evropskih mest. Mesto velikosti Maribora in cen Milana pa zna pustiti na cedilu živahne študente, ki iščejo vsakodnevno zabavo in dogodke tematsko in finančno ustrezne študentom.
Mesto predstavljata dva dela: Zgornje mesto (Citta Alta); arhitekturno bogato, izredno lepo ohranjeno staro mestno jedro, zavarovano z mogočnim obzidjem, ki spada pod UNESCO dediščino. Zdi se, da se v ta del Bergama selijo vsi premožni Milančani, siti vrveža metropolitanskega mesta, hkrati pa je to prostor kamor drvijo vsi turisti in pa študentje fakultete za literaturo, jezike in filozofije. Kamor spadajo tudi študentje turizma. Spodnje mesto (Citta bassa) pa je drug, precej kaotičen del Bergama, kjer živijo vsi ostali.
Sama sem izbrala Univerzo v Bergamu zaradi želje po učenju italijanščine, ki mi kot podiplomski študentki ni bila omogočena v sklopu Univerze na Primorskem, zaradi bližine letališča, hkrati pa tudi zaradi bližine doma. Vsakodnevno namreč v Ljubljano vozi veliko število prevoznikov.
Predavanja so v celoti potekala v angleščini, saj sem bila vpisana na podiplomski program »Planning and Management of Tourism Systems,« narejen z namenom pridobitve mednarodnih strokovnjakov iz področja managementa in planiranja turizma in vseh posredno in neposredno povezanih sistemov, ki jih s sabo prinaša nenehno rastoče letališče Milano-Bergamo. Presenetilo me je število gostujočih profesorjev iz tujine, ki so sodelovali pri izvedbi predmetov; od profesorja ekonomije iz univerze v Lausanne, do profesorja na univerzi v Lutonu in avtorja knjige Environment and Tourism, Andrew Holdena.
Univerza ponuja nastanitvene možnosti v zasebnih stanovanjih. Študentskih domov nimajo. Cene sob so praktično iste ali celo višje kot v Milanu, saj večina študentov vsakodnevno migrira domov in je posledično manjša konkurenca ponudnikov stanovanj. Za dvoposteljno sobo je potrebno odšteti med 250 do 300€ z vključenimi stroški. Za enoposteljno sobo pa med 360 in 450€ mesečno. Na splošno je življenje v Bergamu zelo drago, z izjemo osnovnih potrebščin, ki jih lahko kupimo v najcenejši trgovski verigi, poznani tudi pri nas. Erasmus študentom je omogočena subvencionirana prehrana v dveh univerzitetnih menzah v Bergamu. Cena je nizka, a je ponudba precej skopa. Kot zanimivost lahko omenim, da večina študentov za kosilo je riž z osnovno paradižnikovo omako in pomfri za zraven. Njam, njam! Cena vožnje z mestnim avtobusom znaša 1,5€, vendar je celoten tok študentov usmerjen le v 3 različne smeri, zato so avtobusi popolnoma polni in je pogosto potrebno čakati naslednjega. Sama sem raje hodila peš; mimogrede, podnebje v tem delu Italije je kljub bližini gora izredno milo, z zelo malo padavinami. Javni medmestni prevoz je v nasprotju z mestnim precej boljši – a pogosto tudi drag. Do Milana (50km) lahko potujemo vsako uro za 5,5€, do Verone (100km) pa karta za vlak znaša več kot 25€.
Kot že sami vemo, je odnos Italijanov do Slovencev precej tuj. Zdi se, in to sem opazila tudi na predavanjih – da zanje, mi, vzhodni sosedje sploh ne obstajamo. Na Erasmus sejmu, kjer smo tuji študentje predstavljali naše univerze, so celo pozabili na Slovenijo in smo bili edina država brez svoje zastave in svoje mize. Še dobro, da se nihče od ruskih študentov ni prikazal in je posledično bila njihova miza okupirana s strani Slovenije, njihova zastava na panoju pa zakrita z majico Univerze na Primorskem. Italijanske študente sem poskusila očarati z bližino, morjem in italijanščino kot enakovreden jezik na Obali.
Iz Bergama prihajam z lepo izkušnjo in osnovnim znanjem jezika, ki bi ga, glede na fizično in zgodovinsko območje na katerem se nahaja Univerza na Primorskem, že morala imeti po enem letu študija na Obali. Smo generacija, ki nima neposrednega stika s trpljenjem in političnimi agonijami iz preteklosti. Zakaj se torej obiramo pri koraku naprej, zakaj še vedno z grehi starih staršev poskušamo identificirati sovražnika? Mi smo generacija, ki začenja brezmejno perspektivo pogleda na življenje različnih narodov med sabo. Evropsko perspektivo življenja, ki temelji na skupnih vrednotah in dediščini hkrati pa na medsebojnem spoštovanju raznolikosti in strpnosti.
