Zeleni dialogi v turizmu

Na simpoziju so svoj prispevek predstavili udeleženci s portoroške Turistice, Javnega zavoda Kozjanski park, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, UP Fakultete za humanistične študije, zavoda InnoRenew CoE, Filozofskih fakultet UL in UM, Fakultete za turizem UM, Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, Biotehniške fakultete UL, centra ZRC SAZU ter drugi samostojni umetniki in arhitekti. Simpozij je bil razdeljen v štiri sklope. Prvi sklop je bil osredinjen na zavarovana območja, s posebnim poudarkom na Kozjanski park, problematiko njihovega upravljanja, specifiko biosfernega območja in vključenosti v program UNESCO ter primera dobre prakse naravnega rezervata Škocjanski zatok. V drugem sklopu so bile vsebine javnega in varovanega prostora, trajnosti in principov Novega evropskega Bauhausa nagovorjene z zornega kota umetnosti in arhitekture. Trije predstavljeni umetniški projekti so izpostavili tesno povezanost transformacije javnih prostorov in povezanosti lokalne skupnosti. Trajnostni primeri arhitekture so  bili povezani z novim turističnim vodnikom po Sloveniji, ki slikovno izpostavlja primere dobrih arhitekturnih praks prenove obstoječega stavbnega fonda in ohranjanja kulturne dediščine. Principi Novega evropskega Bauhausa so bili predstavljeni skozi projekt načrtovanja, izgradnje in uporabe stavbe inštituta InnoRenew v Izoli, ki je finalistka za nagrado NEB 2024. Tretji sklop je bil posvečen tematikam gozda, od zgodovinskega razmisleka o konceptu in konstrukciji imaginarija gozda, prek gozdne terapije in aktivnega turizma na prostem do potencialov umetnosti za kreativno učenje v gozdu. Gozdni turizem oziroma turizem, povezan z gozdom, predstavlja nove izzive in iskanje inovativnih pristopov na področju turističnih študij.  Četrti sklop je naslovil aktualno problematiko rabe generativne umetne inteligence v povezavi z interpretacijo dediščine na zavarovanih naravnih območjih, predstavitev učnega turizma za zagotavljanje zelenih in digitalnih kompetenc, primerjalno študijo učinka trajnostnega turizma v zavarovanih območjih ter problem sobivanja lokalnih prebivalcev in turistov v Slovenski Istri. Sklop je zaključil prispevek, ki je z analizo konfliktov ladijskega turizma v Kopru izpostavil problematiko zgolj nominalnega zavzemanja za trajnost ob netrajnostnih praksah, ki izhajajo iz nedomišljene strategije turizma na državnem nivoju.

Dr. Irena Weber, članica organizacijskega in znanstvenega odbora, je izpostavila pomen udeležbe strokovnjakov z različnih disciplinarnih področij v inovativnem in sinoptičnem sodelovanju, ki so študentom UP FTŠ Turistice približali specifične pristope k tematikam, ki jih študentje v rednem študiju sicer nimajo priložnosti spoznati. V tem pogledu je vpetost v projekt Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP) ključnega pomena.

Simpozij je tudi rezultat sodelovanja Katedre za kulturni turizem UP FTŠ Turistice z UNESCO partnerji, tokrat z JZ Kozjansko, s katerim je bila pripravljena tudi skupna razstava na Fakulteti. »JZ Kozjanski park in UP FTŠ Turistica nadaljujeta z dialogi. Tokrat smo bili povabljeni kot posebni gostje na simpozij Zeleni dialogi v turizmu. Veseli nas in zahvaljujemo se za priložnost, da smo lahko predstavili zavarovano območje Kozjanskega parka in Unesco biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. Simpozij je odprl nove dileme, vprašanja in izzive, za katere upamo, da jih bomo skušali reševati v okviru širšega konzorcija strokovnjakov,« je povedala Barbara Ploštajner z JZ Kozjansko.

Simpozij predstavlja le enega od korakov k osveščanju o trajnostnem turizmu in odgovornem odnosu do naravne in kulturne dediščine. Razprave in prispevki udeležencev so jasno pokazali na kompleksnost izzivov, s katerimi se sooča turizem v današnjem času, hkrati pa so poudarili tudi možnosti za sonaravni razvoj. Zavzemanje za skupne cilje trajnostnega turizma je ključno, tako za ohranjanje naravnega okolja kot tudi za doseganje kakovostne turistične ponudbe. Izrazita angažiranost in sodelovanje strokovnjakov z različnih področij kažeta na potencial za nadaljnje inovacije in izboljšave v turistični industriji. Izkazalo se je, da je zeleni dialog v turizmu nujen in da je skrb za okolje ter kulturno dediščino ključnega pomena za prihodnost turizma.

Člani Katedre za kulturni turizem verjamejo, da bodo Zeleni dialogi v turizmu postali izhodišče za bienalni simpozij, ki bo utemeljen na humanističnih izhodiščih raziskovanja turizma in usklajen s trajnostno, inovativno in kreativno naravnanostjo Fakultete.