Tip mobilnosti: študij
Naziv gostujoče institucije in kraj: SUIBE – Shanghai University of International Business and Economics, Kitajska
Ime programa mobilnosti: Shanghai Summer School 2025
Tri priporočila za bodoče študente:
- Ne bojte se povezati z ostalimi, saj boste marsikaj doživeli skupaj, hkrati pa vam lahko ostali izkušnjo še bolj močno obogatijo.
- Vzemite si čas za raziskovanje, Šanghaj je vsaj po mojih izkušnjah varen in ponuja veliko več, kot bi si sprva mislili.
- Izkoristite ugodne možnosti lokalne hrane in javnega prevoza.
Zakaj Kitajska in zakaj Shanghaj?
Že od malih nog sem vedela, da si Kitajsko želim doživeti vsaj enkrat v življenju. Zato sem brez oklevanja zagrabila ponujeno priložnost, oddala prijavnico in nestrpno čakala na odločitve o sprejemu. Ko sem prejela potrditev, so me preplavila močna čustva veselja in navdušenja. Dobila sem namreč priložnost spoznati po mojem mnenju eno najbogatejših in najlepših kultur ter raziskati ogromno mesto Šanghaj, kjer smo se mednarodni študenti po večini prvič srečali s prav posebnim načinom življenja. Prejela sem izkušnjo, ki je pri nas preprosto ne moreš doživeti.
O univerzi SUIBE:
Naša poletna šola je nosila naslov »From the Silk Road to the CIIE – International Summer School of China's Economy. Trade and Culture«. Predavanja so potekala v angleščini, vsebine pa so seveda bile usmerjene v mednarodno poslovanje s poudarkom na CIIE (China International Import Expo), ki je bil eden ključnih delov programa, dotaknili pa smo se tudi kar nekaj zgodovine Šanghaja ter sproti spoznavali njihovo kulturo in njen pomen. K teoriji so sodili obiski raznih podjetij, povezanih s CIIE, kjer smo lahko malo bolje spoznali njihove procese in delovanje. Poleg tega pa smo raziskovali tudi številne muzeje umetnosti in zgodovine, ter obhodili kar nekaj zunanjih vrtov, od katerih je vsak pripovedoval svojo edinstveno zgodbo. Poseben vtis je pustila tudi arhitektura. V Šanghaju se je predvsem opazil vpliv zgodovine, saj smo uvideli kontrast med staro evropsko in sodobno kitajsko arhitekturo, ki sta najopaznejša na znamenitem območju imenovanem The Bund.
Nastanitev:
Bivali smo v tujcem prijaznem hotelu (niso vsi hoteli namenjeni turistom), ki je bil sodoben, čist in odlično povezan z mestnimi prevozi, saj se je nahajal v bližini šole in tudi do centra ni bilo daleč. Nastanjeni smo bili po dva v sobi, vsi v istem nadstropju, vključno z našimi sedaj kitajskimi prijatelji, kar je še dodatno pripomoglo k temu, da smo se hitro zbližali in povezali med seboj.
Stroški:
Imeli smo veliko srečo, da je šola SUIBE krila praktično vse stroške, za kar smo vsi še vedno zelo hvaležni. Financirali so vse, od hotela do vseh izletov, ogledov muzejev in raznih drugih aktivnosti. Večinoma je bila krita tudi hrana, ko smo jedli v šolski menzi, če pa smo se odločili za lokalne restavracije ali kakšno drugo možnost v bližini, pa so cene še vedno bile zelo ugodne; splača se tudi, da se hrana in posledično tudi plačilo razdeli med več oseb. Tudi vodo smo dobili v hotelu ter na avtobusu. Tako so bili moji glavni stroški celotnega potovanja le od osebnih nakupov in letalskih kart, za kar sem res hvaležna, saj sem lahko bila brez skrbi.
Kulinarika in študentska prehrana:
Hrana na Kitajskem je prav posebna izkušnja, seveda povsem drugačna od naše evropejske, katere smo navajeni. Tudi tisto, kar poznamo kot »kitajsko hrano« v kitajskih restavracijah po Evropi, se precej razlikuje od prave, avtentične kitajske kulinarike. Osebno me je navdušila, saj je večinoma lažja od naše in bogata z raznolikimi začimbami in okusi. Za Šanghaj je značilna predvsem morska hrana, pripravljena na njihov način, ki me je zelo presenetil, a očaral. Bila sem zadovoljna z vsem, kar sem naročila in še danes čutim nekakšno domotožje po raznih jedeh.
Urejenost javnega prevoza:
Javni prevoz v Šanghaju je odlično urejen; metro je hiter, dosegljiv, enostaven za uporabo in zelo ugoden. Poleg tega pa smo po večini uporabljali tudi aplikacijo Didi, tj. kitajsko različico taksija. Cene voženj so me povsem presenetile, saj so se gibale od le nekaj centov, do nekaj evrov (pretvorjeno iz RMB), in to je veljalo tudi za razne daljše razdalje.
Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost:
Pred prihodom v Šanghaj sem pričakovala velik kulturni šok, in ga tudi doživela. Presenetilo me je predvsem, kako toplo so nas vsi sprejeli ter kako močno so izražali svoje gostoljubje in spoštljivost, ki sta očitno močno vgravirana v kulturo posameznikov. Stereotip o nenehni gneči se je do neke mere izkazal za resničnega, a hkrati mesto diha v svojem ritmu, ki se ga hitro navadiš. Naslednja navada starejših Kitajcev je jutranja, popoldanska in ponekod tudi večerna telovadba sredi kakšnega parka, ki se ji lahko brez težav pridružiš in hitro ugotoviš, da so morda celo bolj fleksibilni od tebe ... Še en stereotip, v katerega sprva nisem popolnoma verjela, pa se je vseeno izkazal za resničnega, je ta, da nekateri Kitajci res radi fotografirajo tujce. Do konca našega čudovitega potovanja smo se vsi mednarodni študenti počutili kot prave zvezde, saj so se ljudje želeli slikati z nami, predvsem na kakšnih znamenitih lokacijah. Bilo je zabavno, prisrčno in vedno spoštljivo. Na koncu se mi zdi najpomembnejše medsebojno spoštovanje (ki ga na mojem potovanju ni manjkalo), kljub številnim kulturnim razlikam, a prav spoznavanje teh razlik je tisto, kar je izkušnjo naredilo nepozabno in še bolj polno.
Zanimivi kraji in aktivnosti:
Poleg raziskovanja samega Šanghaja smo obiskali tudi mesti Hangzhou in Suzhou. V Hangzhouju smo imeli prav posebno, filmsko doživetje, kjer smo poleg ogleda predstave na prostem, tudi posneli krajši film skupaj s tamkajšnjo snemalno ekipo. Obe mesti pa sta nam razkrili bolj tradicionalno podobo Kitajske, ki je enako čarobna in bogata kot so šanghajske stolpnice, le da na svoj, bolj umirjen in zgodovinsko obarvan način. Ena od nepozabnih aktivnosti, ki smo je lahko bili deležni je nošenje njihovih tradicionalnih oblačil na vseh treh koncih. V Suzhouju smo nekateri nosili tradicionalni Kitajski Qipao, v Hangzhouju smo se za snemanje filma vrnili v preteklost dinastije Qing, v Šanghaju pa smo imeli možnost na zadnji večerji nositi tradicionalni Hanfu.
PROS
Neprecenljiva izkušnja spoznavanja druge kulture, zanimiva predavanja, odlična priložnost za sklepanje novih prijateljstev in stikov ter raznolike aktivnosti, ki so širile naša obzorja.
CONS
Vroče, vlažno in zelo deževno vreme v mesecu juliju, ter morda malo naporen urnik, zaradi svoje bogate vsebine.
Kljub temu lahko z gotovostjo rečem, da je bila poletna šola v Šanghaju ena najboljših odločitev v mojem življenju. Toplo priporočam vsakemu, ki si želi novega znanja, širših obzorij, novih spominov in predvsem doživeti Kitajsko v modernem in tradicionalnem slogu
Avtor: Lara Majcen
Foto: Lara Majcen, Tilen Nipič
