Španija je moja najljubša država, tekoče govorim špansko in všeč mi je njena kultura, zato mi ni bilo dvakrat treba premisliti, kje bi rada svojo izmenjavo opravljala. Na magistrski stopnji je za izmenjavo na voljo manj možnosti kot na dodiplomski stopnji. Odločala sem se med tremi univerzami in na koncu izbrala Univerzo v Alicanteju.
Namigi/priporočila
- Znanje španščine na magistrski stopnji je obvezno (na dodiplomski stopnji so nekatera predavanja tudi v angleščini).
- Če želiš prihraniti denar pri hrani, si naloži aplikacijo Too Good To Go.
- Izkoristi skoraj vsak konec tedna za obisk novega kraja, znamenitosti ali potovanje, saj ti bo na koncu zmanjkalo časa.
- Če želiš izmenjavo izkoristiti na polno, začni varčevati že dovolj zgodaj.
O univerzi
Univerza v Alicanteju se nahaja v kraju San Vicente, ki je od Alicanteja oddaljen le 20 minut vožnje z avtobusom ali tramvajem. Univerza ali sam kampus je zgrajen na bivšem vojaškem letališču in šteje 47 stavb (včasih, ko je prišlo do spremembe stavbe, nam je profesor poslal zemljevid, da se ne bi izgubili).
Kot magistrska študentka sem predavanja obiskovala z rednimi španskimi študenti. Sprva me je bilo malce strah, saj so bila vsa predavanja v španščini, vendar sem se po kakšnem tednu privadila in brez težav sodelovala v skupinskih debatah. Čeprav nisem bila »redna« študentka, profesorji niso delali razlik, kvečjemu so mene in avstrijsko kolegico (edini Erasmusovki v razredu) še dodatno spodbujali. Prav tako so nam bili vedno na volji za kakršna koli vprašanja, tudi če se niso navezovala na predmet, ki so ga poučevali.
Izpitov na magistrski stopnji (razen izpita iz španščine) nisem imela, saj so bili profesorji mnenja, da je praktično znanje na magistrski stopnji bolj pomembno kot teorija. Čeprav se je to sprva zdelo sila zabavno in enostavno sem si na koncu zaradi natrpanega urnika in končnih oddaj želela, da bi imela izpite. Končna ocena je bila torej sestavljena iz poročil, raziskav, sodelovanja pri pouku in seminarjev gostujočih predavateljev. Pri enem predmetu nas je profesor tudi trikrat peljal na oglede različnih turističnih destinacij, da smo lahko videli dobre in slabe primere praks v turizmu (izlete nam je financirala Univerza v Alicanteju).
V sklopu univerze sem se tudi udeležila tečaja španščine, ki je za študente na izmenjavi brezplačen (redna cena tečaja znaša 425 €). Tečaji so na stopnji od A1 do C2, dodatno plačaš samo učbenike in kratko berilo kar skupaj znaša 50 €.
Nastanitev
Med izmenjavo sem bila nastanjena v študentskem domu v San Vicenteju tik ob kampusu (332,50 €/mesec). Nastanitev sem našla prek univerze (Centro de idiomas). Prek njih lahko rezerviraš nastanitev v študentskem domu ali pa v stanovanju in je zelo varno ter manj stresno. Vendar se večina študentov odloči poiskati nastanitev prek spletne strani Idealista ali raznoraznih skupin na Facebooku, saj je to ceneje (200 – 300 € mesec).
Če bi se še enkrat odločala, bi bila raje nastanjena v stanovanju v samem centru Alicanteja, saj so bili vsi moji znanci tam. Tudi povezave z nočnim avtobusom (Alicante – San Vicente) so obratovale samo ob koncu tedna, kar je pomenilo, da če sem želela iti na zabavo sredi tedna sem morala poklicati taxi.
Stroški
Cena hrane je v trgovini nižja kot v Sloveniji, vendar pa je cena pijače in hrane v restavracijah/barih ter najemnina višja. Erasmus štipendija je zadoščala za najemnino, nakup hrane v trgovini in javni prevoz. Za potovanja, stroške raznoraznih aktivnosti (tečaj salse, zumba na plaži …) in večerje s prijatelji pa sem uporabila svoje prihranke.
Kulinarika & študentska prehrana
Na magistrski stopnji je pouk v popoldanskih urah (16:00 – 20:00), zaradi tega sem si obrok pripravila doma. So pa študentom na kampusu na voljo tudi 4 menze (Club social), cena obroka znaša 4 – 8 €.
V Alicanteju se nahaja veliko tapas barov, ter restavracij z rižem – Arroz (gre za vrsto Paelle, vendar ker vsebuje malce drugačne sestavine, jo v Alicanteju poimenujejo arroz).
Urejenost javnega prevoza
Cena kartice za javni prevoz znaša 2 € in se jo polni v knjigarni na univerzi, avtomatih ali tramvajih (10 voženj stane 8,70 €, cena posamezne vožnje pa 1,45 €). Kartico se uporablja tako za avtobus kot tramvaj.
Za raziskovanje obalnih mest je v regiji urejena dobra povezava s tramvajem (Alicante – Benidorm). Tramvaj vozi vsakih 15 ali 30 minut (odvisno od proge).
Alicante nima najboljših povezav s preostalimi mesti v Španiji, če ga primerjamo z Valencijo, Barcelono, Sevillo ali Madridom, vendar se vseeno najde kar nekaj poceni povezav. Primer: cena enosmerne letalske karte iz Alicanteja na Mallorco, Ibizo, Santiago, Vitorio ali Sevillo znaša od 7€ dalje. Cena enosmerne karte za vlak do Madrida in Barcelone znaša od 20 € dalje, do Valencie od 10 € dalje ter do Murcie od 9 € dalje.
Stereotipi, prvi vtisi in realnost?
Glede Alicanteja nisem imela pričakovanj. Vedela sem samo, da je nekje na »jugu« države ter da je poznan po palmah in 300 sončnih dneh na leto. Petnajst minut pred pristankom sem bila presenečena, ko sem skozi okno letala videla, da gre za zelo gorato pokrajino.
Pričakovala se, da bo imelo mesto več španskega »čara«, vendar je bilo ravno nasprotno. V mestu je veliko priseljencev iz severnih držav (Angleži, Švedi …), ki imajo v mestu ali v okoliških obmorskih krajih svoje rezidence, ter priseljencev iz Južne Amerike, ki v mestu iščejo priložnost za boljše življenje. Enako je bilo v razredu, glede na to, da naj bi imela pouk z rednimi študenti, sem pričakovala, da bom v razredu med samimi Španci, vendar so bile v razredu samo 3 Španke. Preostali sošolci so bili po narodnosti Kitajci, Alžirci, Argentinci, Kolumbijci … Sprva me je to malce motilo, saj sem želela doživeti tisto »špansko kulturo«, vendar mi je bila na koncu ta internacionalnost celo bolj všeč, saj se nisem počutila kot tujka v razredu.
Lokalna kultura in navade
Španci se radi družijo in so znani po svojih praznovanjih, med katerimi v prvi polovici leta izstopata velika noč in Día de San Juan. V času velike noči smo imeli kar tri tedne počitnic, ki sem jih izkoristila za obisk Mallorce in domačih, saj je v tem času potekala ravno podelitev diplom na Turistici. Večina študentov ta čas izkoristi za potovanje ali obisk domačih, nekateri so pa ostali v Španiji in spremljali praznovanje velike noči. Praznovanje traja cel teden in po mestu potekajo procesije.
Če se izmenjave udeležite v spomladanskem semestru priporočam, da ostanete do konca junija, saj 23. junija v Španiji praznujejo Día de San Juan (ali San Joan v valencianščini in katalonščini). Gre za praznik, ki ga praznujejo po celi Španiji, zvečer pa se prižgejo kresovi in ognjemeti. V Alicanteju ta dan praznujejo nekoliko drugače - imenuje se Fogueres de San Joan. Teden dni pred praznikom po mestu postavijo ogromne figure (po istem principu kot Fallas v Valenciji), in vsak dan do praznovanja imajo povorko v narodnih nošah, kjer se predstavijo okoliški kraji. Na dan svetega Juana cela država praznuje (druženje po mestu) zvečer pa se figure po mestu požgejo ob spremljanju pokanja petard in ognjemeta. Ter od 23. do 30. junija vsak večer v Alicanteju prižgejo ognjemet.
Zanimivi kraji & aktivnosti
Tako ESN (Erasmus students network) in Centro de Idiomas organizirata veliko dnevnih in vikend izletov. Priporočam, da se udeležite izletov ki jih organizira ESN in ne Centro de idiomas. Izlete organizirata namreč istočasno in obišče se iste kraje, vendar izlet, ki ga organizira Centro de Idiomas stane še enkrat več kot izlet, ki ga organizira ESN.
Ker se semester na magistrski stopnji začne en teden kasneje kot na dodiplomski stopnji, sem se odločila, da zadnje proste dni pred začetkom pouka obiščem Sevillio. V času velikonočnih počitnic sem obiskala Mallorco. Ker pa je bilo junija v Alicanteju res že zelo vroče, sem se odločila, da se odpravim na zadnji daljši izlet na sever (Santander, Bilbao in Vitoria). Med samim semestrom pa sem vikende izkoristila za obisk plaže ali okoliških krajev kot je Benidorm, Alcoy, Calpe, Murcia, Cartagena …
Med samo izmenjavo tudi priporočam obisk praznika Fallas v Valenciji, ki poteka v mesecu marcu. Kot sem že prej omenila, gre praznovanje, kjer po mestu postavijo ogromne figure, na sobotni večer pa jih po mestu požgejo ob spremljavi ognjemeta in petard.
Na fotografijah po vrsti: Mallorca, Castagena, Bais Vasco - San Juan de Gaztelugatxe, Las Fellas
Življenje po predavanjih
Alicante je za razliko od Madrida in Barcelone zelo varen, vendar je vseeno biti pozoren na svoje stvari, ko hodiš po ulicah mimo gneče turistov.
Samo mesto ponuja veliko aktivnosti (lahko jih spremljaš z aplikacijo Meet Up). V večernih urah je na voljo tečaj salse ali bachate (5 €/ura), ob petkih dopoldan zumba na plaži, zvečer pa Jam Session ter open microphone. Veliko študentov, je obiskovalo tudi bazen, fitnes in tečaj plesa v sklopu univerze, saj je za študente cena zelo ugodna.
Smo pa kot študentje večino prostega časa ali proste popoldneve preživeli na plaži, saj se v Alicanteju kopalna sezona začne še konec marca ali aprila.
Na fotografijah po vrsti: Alcoi, Alcoi, Alicante, Maigmo
PROS & CONS
PROS
- Kampus (res ti da občutek tistega »pravega« študentskega življenja, ki ga v Sloveniji ne poznamo)
- Hitra odzivnost profesorjev in mobilne pisarne na e-pošto
- Potrpežljivi profesorji, ki so vedno pripravljeni pomagati
- Nižja cena hrane v trgovini
CONS
- Dokumentacija
- Visoka najemnina (v primerjavi s Slovenijo)
To je bila moja druga izmenjava (prva je bila trimesečna praksa v Kataloniji na dodiplomskem študiju) in obžalujem, da se študijske izmenjave nisem udeležila že prej, saj sem se vedno bala, da moje znanje angleščine ali španščine ni dovolj dobro. In prav v tem je čar Erasmusa, saj po nekaj mesecih v tujini ugotoviš, kako zelo se je izboljšalo tvoje znanje tujega jezika, obenem pa spoznaš novo kulturo, nove prijatelje (še vedno sem v stiku s kolegi iz prve izmenjave) in postaneš samostojnejši. Mnenja sem, da bi moral vsak študent turizma opraviti vsaj eno izmenjavo (študij ali praksa) v času svojega študija, saj kot študent turizma še bolj spoznaš destinacijo in nove prakse dela, ki ti bodo v bodoče kot turističnemu delavcu prišle prav.
Sara Valič, 1. TUR (mag.)
