Moje ime je Ikbala Makić in sem študentka tretjega letnika univerzitetnega programa Kulturni turizem. V prvem semestru študijskega leta 2020/21 sem bila na Erasmus+ mobilnosti (študij) na Antalya Bilim University v Antaliji, v Turčiji. Lansko leto sem kot tutorka za tuje študente spoznala veliko Erasmus študentov, ki so mi pripovedovali svoje zgodbe. Med njimi je bila tudi študentka iz univerze Antalya Bilim University. Razlagala mi je veliko o svoji univerzi in tako sem že preden je izšel razpis za Erasmus izmenjave vedela, kam bom šla. Izbrala sem prvi semester 3. letnika.
Zakaj Antalya Bilim University oz Turčija?
Življenje na azijski strani, življenje v državi, ki se zelo razlikuje od Slovenije ali vseh evropskih držav, drugačen življenjski slog in kultura so bili glavni razlogi, zakaj sem se odločila za Turčijo. Seveda je igralo veliko vlogo tudi priporočilo omenjene študentke pa tudi dejstvo, da sem končala turško srednjo šolo in govorim turško, zato sem začutila tudi neke vrste varnost, ki je ob prihodu v Slovenijo nisem imela, ker takrat nisem še govorila slovensko dovolj dobro.
Univerza Antalya Bilim je zasebna univerza, ki se nahaja 20 km od središča Antalije. Kampus je sanjski in očarljiv. Zgrajen je bil leta 2014 in spominja na sultanovo dvorišče. Gre za kompleks z več zgradbami, ki ima celo lastno jezero, ogromno knjižnico s čitalnico, menzo in kavarno Starbucks. Ponujajo tudi študij v angleščini, saj gre za mednarodno univerzo, kjer študira najmanj Turkov. Njihovi programi so 4 + 1, lahko pa izberete predmete vseh letnikov, in sicer na dveh fakultetah: Fakulteti za turizem in hotelirstvo ali Fakulteti za gastronomijo. Vse je odvisno od predmetov, ki vam ustrezajo. Ker sem študentka kulturnega turizma, sem obiskovala predmete z obeh fakultet, saj sta mi oba programa ustrezala. Izberete lahko tudi turščino, ki prinese 2 KT. Tako predavanja kot izpite sem opravljala prek spleta. Uporabljali so Microsoft Teams, profesorji pa so redno objavljali literaturo in snemali svoja predavanja, da so nam olajšali delo. Izpiti so bili večinoma študije primerov, česar nisem bila vajena. Še posebej me je navdušil marketing, kjer smo morali pripraviti vse za končni izpit, in sicer za distribucijo izdelka z embalažo, oblikovanjem, logotipom, sloganom, pripravo trga, analizo konkurence, itd. Večina izpitov se opravlja po načelu odprte knjige.
Nastanitev
Zaradi razmer, povezanih z epidemijo novega koronavirusa, je bil dom v kampusu zaprt, zato sem morala poiskati zasebno nastanitev. Bilo je kar preprosto, ker so me v mednarodni pisarni dodali v skupino tujih študentov na aplikaciji WhatsApp, jaz pa sem tam povprašala, ali kdo potrebuje cimro.
Pozitivni odgovor in nove cimre, ki so me pričakale na letališču, sem dobila zelo hitro. V študentskem okrožju Kultur Mahallesi sem se vselila v dvosobno stanovanje, kjer sem imela svojo sobo in plačala le 80 EUR.
Stroški
Veliko študentov za izmenjavo varčuje, pri meni pa ni bilo tako. Turška lira je zelo nestabilna valuta in njena vrednost se spreminja iz ure v uro (menjava za 1 EUR je bila med 8,5tL do 10tL). Vrednost sem spremljala, predvsem pred večjimi stroški (npr. najemnina). Odšla sem z enim kovčkom in se vrnila s tremi.
Kulinarika & študentska prehrana
Sistema za študentsko prehrano nimajo urejenega, a so cene tako nizke, da mi ni bilo treba kuhati. Cel obrok, tj. juha, glavna jed, sladica in čaj, znaša 1,5 € do največ 3 € na najboljših lokacijah. Lahko pa ješ tudi za 1 €.
Pide, lahmacun, doneri, razni kebabi, corbe so zelo okusni in malo bolj pikantni. Med lockdownom stanovanja nisem mogla zapustiti, imajo pa aplikacijo YEMEKSEPETI, ki povezuje vse restavracije v Turčiji, izbere mesto in okrožje, v katerem živiš, in pripeljejo na dom vse te okusne turške jedi. Dostava je brezplačna.
Urejenost javnega prevoza
Antalya ima svojo kartico Antalyakart, ki jo lahko uporabljate za javni prevoz. Kartico lahko vzamete na avtomatih na skoraj vseh avtobusnih in tramvajskih postajališčih. Nanjo položite denar in jo lahko uporabite na vseh javnih prevoznih sredstvih. Redna cena ene vožnje znaša 3,2 lire (približno 30 centov), če pa greste na glavno avtobusno postajo s potrdilom o vpisu in fotografijo, lahko dobite študentski popust in eno vožnjo plačate zgolj 1,8 lire (manj kot 20 centov). Uporabite lahko aplikacijo Antalyakart, kamor vnesete naslov, na katerega greste, in delite svojo lokacijo, ponudi pa vam najlažji način prihoda na destinacijo.
Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.
Stereotip, da Turki pijejo samo čaj, ni zgolj stereotip. Šla sem se fotografirati za dovoljenje za bivanje in med čakanjem na fotografije nam je fotograf prinesel čaj. Čaj sem dobila tudi v frizerskem salonu. Užaljeni so, če z njimi ne barantate, fiksne cene najdete samo v nakupovalnem središču in v lekarnah. Družina je zanje najpomembnejša. Ob koncih tedna imajo piknike, gredo na plažo in v parke, kjer je ogromno ljudi. Poleg družine je zelo pomemben tudi zajtrk. Imajo veliko obrokov in vse je barvito in nerazumljivo jim je, da kdo zajtrkuje sam.
Zanimivi kraji & aktivnosti
Zanimivo je prav vse: od zgodovine do narave in ljudi. Obiskovala sem muzeje, ki so za študente v Turčiji skorajda brezplačni. Imajo t.i. Muzekart, s katerim lahko vstopite v vse muzeje v Turčiji, znašala pa je le 30 lir (približno 3 €). V okolici je veliko antičnih krajev, ki sem jih seveda obiskala. Mednarodni študenti pogosto organizirajo MeetUpe z ljudmi z vseh kontinentov. Moji sostanovalci so bili Pakistanci, zato sem se družila z njihovimi prijatelji in jedla njihovo hrano. Poleg teh druženj in ogledov Antalije je bilo še veliko izletov.
Življenje po predavanjih
Turčija ima zelo poceni notranje lete. Včasih je bilo za nas celo cenejše potovanje z letalom kot z avtobusom. Za vikend v Kapadokiji sem z letom in nastanitvijo na osnovi B&B zapravila le 50 €. Pammukale, Istanbul, Kayseri, Kapadokija, Denizli, Ortahisar, Goreme in mesteca okoli Antalije so predstavljali večino mojega življenja po predavanju. Tudi čudovita obala Antalije mi je pogosto "vzela" čas.
PROS & CONS
Za moje poglede so preveč sproščeni. Delovni čas ni strog, pogosto zamujajo; Če se dogovorite za razgovor ob 10. uri, lahko pričakujete, da bo ta oseba prišla ob 12. uri. Angleščina ni njihova močna točka: profesorji sicer govorijo odlično, študentje pa ne. Včasih so profesorji na polovici predavanj znali preiti na turščino, da bi jim lahko prevajali, ker angleščine ne govorijo, čeprav študirajo v angleščini. Profesorji so zelo ustrežljivi. Nekajkrat sem šla s profesorico na čaj, enkrat pa me je celo povabila domov na kosilo. Zanje je zelo pomembno, kako je njihov študent, ali razume, ali potrebuje pomoč. Če bi znova izbrala državo za Erasmus mobilnost, bi definitivno izbrala ponovno Turčijo.
Ikbala Makić, makic.ikbala@gmail.com
