Znanstveni prispevek k razumevanju turizma
Janja proučuje socialni turizem v Sloveniji in njegov prispevek k socialni trajnosti turizma. Raziskuje oblike in značilnosti programov socialnega turizma (Gabruč, 2014; Gabruč, 2015; Gabruč in Medarić, 2021), kjer se kot ključni značilnosti izkažeta finančna občutljivost in dostopnost teh programov, še zlasti za osebe s posebnimi potrebami (Medarić, Sulyok in Gabruč, 2021). Kljub številnim kanalom financiranja programov socialnega turizma (Gabruč, 2016), pomanjkanje finančnih sredstev oz. mehanizmov (so)financiranja le-teh ostaja ključna ovira za razvoj socialnega turizma. Dobro prakso v tem pogledu predstavljajo turistični boni, ki so edini sistemski ukrep v samostojni Sloveniji, ki je financiral turistično udeležbo vseh Slovencev in s tem omilil negativne učinke zdravstvene krize na turistično gospodarstvo (Gabruč, 2022). Poleg finančnih ovir raziskovalno delo (Gabruč in Medarić, 2022) identificira in kategorizira še številne druge potovalne ovire seniorjev - intrapersonalne, interpersonalne in strukturne, ki jih je dokazano mogoče preseči z ustreznimi mehanizmi socialne opore oz. prilagoditvami programov, ki poleg že omenjenih instrumentalno/finančnih prilagoditev vključujejo še informacijske prilagoditve, emocionalno oz. osebno podporo ter druženje. Ključna ugotovitev vseh njenih raziskav je, da socialni turizem prinaša številne socialne koristi za posameznike in družbo in je zato izrazito socialno trajnosten.
Strokovni prispevek k razvoju turizma
Janjino delo izpostavlja zapostavljeno moč turizma in to je njegov socialni naboj oz. socialna trajnost, ki jo programi socialnega turizma postavljajo pred profit, s tem ko v ospredje postavljajo koristi za posameznike in družbo. Ugotovitve njenih raziskav kažejo, da programi socialnega turizma živijo tudi v Sloveniji, da so to izjemno raznoliki in vsebinsko bogati programi, ki so zastavljeni tako, da prinašajo številne koristi uporabnikom (predvsem otrokom in seniorjem), turističnim ponudnikom ter tudi širšim lokalnim skupnostim oz. turističnim destinacijam. Organizacija in izvedba programov socialnega turizma vključuje številne a-tipične oz. ne/turistične ponudnike, kot tudi a-tipične/prilagojene turistične produkte, kar ne samo odpira nove zaposlitvene in karierne priložnosti za zaposlene v turizmu ter nove načine dela, pač pa predstavlja tudi dobro tržno nišo oz. priložnost za turistična podjetja, da vpeljejo nove poslovne modele, ki bodo socialno občutljivejši, vsebinsko bogatejši in dostopnejši. Socialni turizem posledično predstavlja priložnost tudi za vlado, da pristopi k (so)financiranju takšnih družbeno koristnih turističnih programov in sistemsko uredi to področje, v smislu vključevanja socialnega turizma pod okrilje ustreznih politik, npr. socialne, gospodarske, zdravstvene in izobraževalne politike. Programi socialnega turizma so nedvoumno socialno trajnostni – skrbijo za dobrobit svojih uporabnikov na eni strani in na drugi, ustvarjajo dobrobit za številne deležnike v turizmu in tudi izven njega. Z aplikativnimi/študentskimi projekti Janja predstavi priložnosti socialnega turizma in njegov prispevek k večji trajnosti v turizmu.
Družbeni prispevek k razvoju turizma
Kot visokošolska učiteljica se pri organizaciji terenskih vaj in gostujočih predavanj obračam na različne ponudnike socialnega turizma in na ta način vsebine in dobre prakse socialnega turizma vključujem v pedagoško delo. Izsledke svojih raziskav oz. svoja strokovna znanja vnašam v predavanja, kjer bodoče turistične delavce ozaveščam o priložnostih, ki jih socialni turizem prinaša za njih oz. tudi širše, za turistično gospodarstvo in celotno družbo. Na področju socialnega turizma sem pedagoško in raziskovalno aktivna: mentoriram zaključno-projektna dela študentov, prijavljam projekte in znanstvene prispevke. s področja socialnega turizma, prijavljam projekte.
