Povzetek inavguracijskega predavanja
V kontekstu razvoja in načrtovanja turizma lahko turizem opredelimo kot interdisciplinarni, večplastni pojav, ki vključuje medsebojno povezane komponente turističnih proizvodov, aktivnosti in storitev, ki jih ponujata javni in zasebni sektor. Zanima nas, kako se je Slovenija kot turistična destinacija razvijala skozi razlago konceptov načrtovanja in razvoja turizma, življenjskega cikla razvoja destinacije, skozi pristope, proces, cilje in ravni načrtovanja turizma, probleme pri implementaciji in politiko načrtovanja. Gartner pravi, da je razvoj še težje opredeljiv pojem kot turizem. Nanj lahko gledamo kot na proces ali kot na stanje. Razvoj kot stanje se nanaša na relativni položaj opazovanega subjekta ali objekta. Opredeljevanje razvoja kot položaja ali stanja zahteva sprejem enote merjenja, kot sta na primer BDP ali BDP per capita in druge, ki jih lahko uporabimo za merjenje relativnega gospodarskega in turističnega položaja države. Ta merila so relativna in relevantna le v določenem časovnem obdobju.
Srčika vsakega načrtovanja razvoja je razvojna strategija, oziroma dokument, kjer se ključni deležniki dogovorijo, v katero smer bodo razvijali destinacijo, kateri bo njihov ključni strateški koncept in kako postati bolj konkurenčna destinacija. Vsaka turistična destinacija, ki nastopa na trgu, išče neko vrsto prednosti pred tekmeci, oziroma išče načine, da se razlikuje od drugih turističnih ponudnikov v očeh gosta. Najti takšno prednost, ki bo dolgoročna in je ne bo lahko imitirati, je pravi izziv. Kaj je potrebno postoriti turističnemu ponudniku, da si ustvari konkurenčno prednost? Ni tako enostavno, kot je znižanje cen ali preoblikovanje starega proizvoda. Obe aktivnosti se lahko kopira. Kot odgovor lahko tudi konkurenca zniža cene. Če povemo drugače, turistična podjetja lahko na trgu konkurirajo s cenovnimi ali necenovnimi viri, oziroma glede na vire izbrano poslovno strategijo. Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na: kakovost ponudbe ali tehnična kakovost, kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost in kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost. Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah ali z drugimi besedami njene stalne izboljšave ali inovativnost edina dolgoročno uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Poleg tega kako biti bolj konkurenčen, je eden največjih izzivov za turistične ponudnike, kako povečati vrednost svoje ponudbe in storitev na ciljnem trgu. Prav zato morajo turistični ponudniki poznati svoje goste in razumeti, kaj ustvarja vrednost za njih. Kaj ustvarja vrednost v verigi vrednosti za turista? Vsi elementi ponudbe, kako je ta postrežena turistu in kdo mu jo ponuja. Torej, vsi otipljivi elementi (izgled destinacije, arhitektura, turistične atrakcije, interier nastanitve, oprema, pohištvo, posteljni koncept, kozmetika, minibar,…), način izvajanja storitev (od marketinga, rezervacije do izvajanja turističnih storitev) in ugled (znamka) turistične destinacije in ponudnikov.
Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo turistični načrtovalci v Sloveniji in širše, je to, do katere stopnje pri oblikovanju politik in rešitev za dvig konkurenčnosti destinacij uporabljati znanstvene pristope in rezultate raziskav ter kako oblikovati dokumente, da bodo uporabni za vse turistične deležnike.