V nagovoru je predstavila svoje začetke delovanja na primorski univerzi, ki segajo v leto njene ustanovitve 2003. Pet let kasneje, leta 2008, je Kutnarjeva kot prva doktorirala na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Po enajstih letih delovanja na Univerzi na Primorskem je dodobra spoznala prednosti, ki jih ta akademska skupnost lahko izkoristi za nadaljnje uspešno povezovanje z najelitnejšimi izobraževalno-raziskovalnimi institucijami po svetu. Ob tem je dejala: »Program, s katerim sem se predstavila na volitvah, nikakor ni visokoleteč načrt, ki bi povzemal trenutne trende ostalih univerz ali bi si želel biti všečen mednarodnim kazalnikom. Vse točke programa bomo skupaj lahko izpolnili enostavno zato, ker smo kot univerza tega sposobni. Ker imamo zelo dobre podporne službe, izjemne raziskovalce in odlične pedagoge in seveda študente. In tudi zato, ker bomo kmalu polnoletni in je napočil čas, da si upamo več.«
V ospredju novega vodstva univerze so naslednji cilji:
- pridobiti vsaj en ERC projekt in s tem dodatno potrditi našo znanstvenoraziskovalno uspešnost;
- okrepiti Svet zaupnikov in Štipendijskega sklada UP za razširitev dostopnosti univerze širšemu okolju, ter
- povečati delež v sredstvih za visokošolsko izobraževanje in raziskovanje v skladu s pomenom naše regije v Sloveniji in s tem finančno in infrastrukturno utrditi univerzo.
Vodstveno ekipo poleg rektorice sestavljajo 4 prorektorji za ključna področja delovanja univerze: izr. prof. dr. Darjo Felda, prorektor za študijske zadeve, prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Rok Strašek, prorektor za ekonomiko in finance, in izr. prof. dr. David B. DeVallance, prorektor za internacionalizacijo, ter glavni tajnik dr. Boštjan Frelih.
Dosedanji rektor se je v svojem nagovoru zahvalil celotnemu univerzitetnemu prostoru v Sloveniji in po svetu in vsem, ki so mu bili v pomoč in oporo zadnjih osem let. Kot je dejal prof. dr. Dragan Marušič, »se v dveh dejavnostih človekovega uma in srca (ali znanosti in umetnosti, tako avtor), ki definirata in osmišljata univerzo, suče naše življenje s spletom vrtnic. Pogosto kot trnje zbode, a en sam pogled na en sam polni rdeči svet prekrije bolečino desetih zbodljajev«. Marušič je v svojem nagovoru spomnil tudi na prvi javno izraženi zapis želje in potrebe po ustanovitvi univerze v Istri, ki jo je izrazil v intervjuju s pokojnim Robertom Škrljem, tedaj novinarjem Primorskih novic. Pogovor je izšel v, tedaj še tedniku, 30. marca 1990.