Na Turistici o kulturni dediščini, pravu, turizmu in restituciji kulturne dediščine

Domov
Novice
Na Turistici o kulturni dediščini, pravu, turizmu in restituciji kulturne dediščine

Kulturna in naravna dediščina sta s pojavom raziskovalnih potovanj, množičnega turizma in občudovanja popotnikov skozi čas pridobili mednarodni pomen. Razlogov, zakaj kulturna in naravna dediščina spreminjata kraje, je veliko: od arheoloških izkopavanj in raziskovanja naravne dediščine do nevarnosti, ki zaradi vojn in spopadov ogrožajo kulturno dediščino, vključno z umetnostjo. Večna dilema, ki je bila v preteklosti značilna, sčasoma pa je postala predmet sporov med državami, je vračanje odtujene kulturne in naravne dediščine. Upravičeno se pojavlja vprašanje, ali je naravno ali kulturno dediščino, pridobljeno brez pravnega naslova, še vedno mogoče videti v njenem naravnem in kulturnem okolju v enakem stanju, kot je bilo v času njene prisvojitve.

V okviru slovensko-turškega bilateralnega projekta Univerze na Primorskem ter turških univerz v Istanbulu in Marmaru, je Fakulteta za turistične študije Turistica v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije v petek, 19. 5. 2023, organizirala II. kolokvij s tematiko “Kulturna dediščina, pravo, turizem in restitucija kulturne dediščine«.

Kolokvij, ki so ga z uvodnimi nagovori pozdravili rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar, Njena Ekscelenca Veleposlanica Republike Turčije v Sloveniji gospa Aylin Taşhan ter akademik Zasl. Prof. Dr. Janez Kranjc, je prepletel vidike področji različnih znanstvenih disciplin in raziskovanj in dokazal, da je povezovanje izjemnega pomena za razumevanje in odpravljanje situacij, ki so nastale zaradi nepovezanosti, pomanjkanja informacij in predvsem razdrobljenega pogleda na svet. Na srečanju so se kolegom z Univerze na Primorskem pridružili v skupnem iskanju rešitev še kolegi z Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.

V dopoldanskem delu kolokvija so se predstavili vidiki humanističnih študij in turizma z naslednjimi zaključki: kulturna dediščina kot vir identitete in priznanja je vitalnega pomena od spodaj navzgor; postavljeni so teoretični koncepti v ozadju repatriacije kulturne dediščine; praksa varstva kulturne dediščine v muzejih ter trženjska vloga kulturne dediščine v turizmu skozi čas in kraj.

V opoldanskem delu sta se prepletala mednarodno pravo in humanistika ter pokazala pomen avtentičnosti: tradicionalne arheološke metode z znanstvenimi tehnikami morajo preveriti pristnost arheomaterialov; vpliv kulturne in naravne dediščine na gospodarstvo EU; vprašanja mednarodnega zasebnega prava v čezmejnih sporih o kulturnih dobrinah ter ustreznost obstoječega mednarodnega pravnega okvira in njegovo izvajanje v praksi;

V popoldanskem delu sta se prepletla pravo in turizem ter prikazala pomanjkljivosti slovenskega kazenskega prava pri vračanju premičnin, pridobljenih s kaznivim dejanjem ter delovanje zakona o varstvu kulturne dediščine; vlogo turizma pri repatriaciji kulturne dediščine (malteški primer ukradenega meča in bodala iz 19. stoletja) ter zapletenost postopka restitucije in sistemski pristop k vprašanjem ter iskanju rešitev.

Svoje misli so strokovnjaki sklenili v zborniku povzetkov, ki je izšel pri Založbi Univerze na Primorskem.

V okviru kulturno turističnega obiska je gostiteljica Fakulteta za turistične študije Turistica gostji iz Turčije popeljala na ogled kulturne dediščine Primorske začenši s Piranom, v Avditorij na predstavo folklornega ansambla Val, na ogled filma »Trohnenje« slovenskega humanitarca in Evropejca leta, Toma Križnarja, ki se je odvijal v centru pastorale v Piranu, ter na ogled kulturne dediščine osrednjega in severnega dela Slovenije. Kolokvij bo dobil svoje nadaljevanje od 3. – 6. septembra v Istanbulu.

Kolokvij je na UP FTŠ Turistici organizirala vodja projekta s strani UP FTŠ Turistice, prof. dr. Tadeja Jere Jakulin.

Projekt sta poleg UP FTŠ Turistice finančno podprli Slovenska agencija ARRS in turška znanstvena agencija TÜBİTAK.