Študenti digitalizirajo periferijo

Domov
Novice
Študenti digitalizirajo periferijo

S 01.01.2023, se je skupina sedmih študentov Univerze na Primorskem, pod vodstvom pedagoških mentorjev Tadeja Rogelje, mag. in izr. prof. dr. Dejana Križaja ter delovnega mentorja Robija Maršiča iz Zadruge Zakladi Istre podala na pot pet-mesečnega projekta za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023 imenovanega Digitalizirajmo periferijo (v nadaljevanju PKP-DP-2023). Šest študentov projektne skupine prihaja iz UP Fakultete za Turistične študije - Turistica, Portorož; dva obiskujeta 2. stopnjo, ostali pa 1. stopnjo UNI in MTP programa. En član projektne skupine prihaja iz UP Famnita v Kopru in obiskuje program računalništva in informatike. Cilj projekta PKP-DP-2023 je, da izbrano ciljno skupino mikro ponudnikov, študenti, v sodelovanju z pedagoškimi in delovnimi mentorji iz gospodarstva opolnomočijo do mere, da bodo postali konkurenčnejši in s svojimi produkti/ponudbo vidnejši in prodornejši na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem zemljevidu.

Sodelujoči študenti na projektu: Vita Podlesnik, Tilen Nipič, Tjaša Pristovšek, Marko Kandare, Denis Turnšek, Nika podobnik Bogataj in Nikola Kovačevič.

Zakaj digitalno opolnomočiti mikro turistične ponudnike?

Skoraj ni primera, kjer ne bi veljal naslednji novodobni rek: "Biti neprisoten/neviden na spletu v 21. stoletju = ne obstajati".

Digitalizacija je postala nepogrešljiv dejavnik uspešnega poslovanja, vidljivosti na trgu, konkurenčnosti in optimizacije dela. To posebej velja za mikro ali manjša (periferna) podjetja/dejavnosti, katerim spletno prisotnost in usvajanje digitalnih veščin otežujejo najrazličnejši notranji in zunanji dejavniki.

Mikro ponudniki:

Mikro ponudniki so ponudniki majhnih storitev oskrbe in podpore v neki določeni skupnosti. Po definiciji Evropske komisije (2023) imajo mikro ponudniki devet ali manj plačanih ali neplačanih delavcev (ekvivalent polnega delovnega časa) in so popolnoma neodvisni od kakršne koli večje organizacije. Mikro ponudnike pogosto opredeljujemo/imenujemo tudi "lifestyle enterpreneurs".

Periferija:

Kontekst perifernega turizma je širši od zgolj geografske perspektive. V sodobnem žargonu se izraz periferija pogosto uporablja za opis nečesa, kar je za širšo javnost ali vodilne sloje nepomembno in nezanimivo. Z drugimi besedami, periferija implicira pomanjkanje moči in vpliva, kar ima družbene, politične in ekonomske posledice (Brown & Hall, 1997).

V prvi fazi je vsak študent v svoji občini identificiral pet mikro turističnih ponudnikov, za katere je menil, da potrebujejo digitalno pomoč. Vsak študent je z vsakim ponudnikom moderirano izpolnil pred-pripravljen anketni vprašalnik o njihovi spletni prisotnosti, vpetosti v digitalne procese in digitalnih izzivih. Krajša analiza vprašalnikov se nahaja tukaj. V drugi fazi so študenti na podlagi skupnega posveta izbrali po enega ponudnika iz svoje skupine, ki je bil vzet v nadaljnjo obravnavo. Vsak študent je tako pod svoje okrilje dobil po enega mikro turističnega ponudnika, ki mu bo v obdobju trajanja projekta nudil digitalno podporo. Čebelarstvo Andreas Krajnc iz Lovrenca na Pohorju, Apartmaji pri Marjetki iz Cerknega, Kmetija Marima iz Kopra, Kamp Beli gaber iz Loške doline, Domačija Blažiš iz Lokovine in Vinska turistična pot Šmartno ob Paki iz okolice Velenja so ponudniki, ki bodo s študentsko pomočjo iskali nove načine vključevanja v digitalni turistični trg.

Pri spopadanju z digitalnimi izzivi se študentje s ponudniki sestajajo fizično (na terenu) ali spletno (odvisno od časovne razpoložljivosti in same narave izzivov, ki jih rešujejo). Na podlagi uvidov iz vprašalnika in naknadnih razgovorov s ponudniki je vsak študent določil dva do tri digitalne izzive, ki jih bo tekom projekta razreševal. Poleg tega pa je za vsakega izmed ponudnikov načrtovano tudi kreiranje turističnega doživetja, ki se bo prodajalo na spletu. Nekaj konkretnih primerov izzivov, ki so se jih študenti lotili, so: nadgradnja ali vzpostavitev spletnih strani in družbenih omrežij, izdelava promocijskih videov, oblikovanje logotipov, zbiranje informacij o gostih za avtomatizacijo in trženja po e-pošti, ipd. Pri delu je študentom na Fakulteti za turistične študije ves čas na razpolago tudi sodobno in tehnološko opremljena sTOUdio soba, ki je bila odprta v okviru programa UP FTŠ sTOUdio Turistica.

Domačija Blažiš iz Lokovine

V okviru projekta PKP-DP-2023 se bodo študenti v sodelovanju z Zadrugo Zakladi Istre (delovni mentor) 07.05.2023 podali tudi na celodnevni terenski obisk večih istrskih mikro ponudnikov. Namen tega dogodka je ogled primerov dobrih praks in predstavitev rezultatov projekta. Slednja se bo zgodila v popoldanskih urah v Kantini Romano. Študentje bodo na javnem dogodku širšemu občinstvu poročali rezultate projekta.

Trenutno so študentje projektnega tima še vedno aktivno vpeti v delo s svojimi ponudniki. Kot pravijo mentorji, so njihovi odzivi zelo pozitivni. Hvaležni so, da lahko že med študijem pridobivajo praktične izkušnje, ki jim bodo v prihodnosti zelo koristile.

Pretekla projektna srečanja

Celodnevni terenski obisk mikro ponudnikov | 7. 5. 2023

Skupina sedmih študentov, ki se v okviru 5-mesečnega PKP projekta Digitalizirajmo periferijo (1. 1. 2023 - 31. 5. 2023) ukvarja z reševanjem digitalnih izzivov slovenskih mikro ponudnikov, se je v nedeljo, 7. 5. 2023, odpravila na celodnevni terenski obisk mikro ponudnikov Slovenske Istre. Namen obiska je bil spoznati praktične primere poslovanja ponudnikov na periferiji in izzivov s katerimi se soočajo.

Študentje so skupaj s pedagoškim mentorjem Tadejem Rogelja obiskali tri ponudnike, ki delujejo pod okriljem Zadruge Zakladi Istre. Najprej so se ustavili pri Kmetiji Marima v vasi Trebeše, kjer danes redno prebiva le okoli 25 prebivalcev. Z lastnico kmetije, Urško Klančar so se najprej sprehodili do najvišjega flišnega slapu v Slovenski Istri, slapa Stranice, imenovanega tudi Sladki slap nato pa so ogled nadaljevali skozi ekološki oljčnik, ki leži na terasah z naklonom 43% in tako dopušča le ročno obdelavo. Med potjo so študentje spoznali kako so prebivalci živeli in pridelovali pridelke nekoč, na koncu pa so poskusili ekološko pridelano oljčno olje ter suho sadje, po katerem so na kmetiji tudi najbolj poznani. Po krajšem sprehodu skozi vas Trebeše, so študentje pot nadaljevali do Vinske kleti Ražman v vasi Gračišče. Tam jih je sprejel Rok Ražman in jim ob degustaciji treh vin predstavil značilnosti pridelave le teh. Predstavljene pa so bile tudi prednosti medsebojnega povezovanja in sodelovanja ponudnikov. Zadnja postojanka je bila Kantina Romano v Popetrah, kjer jim je lastnik in delovni mentor projekta, Robi Maršič postregel z okusno domačo hrano imeli pa so čas tudi za prosto druženje in debato. Ob koncu je sledila še javna predstavitev rezultatov projekta v sklopu katere so študentje predstavili svoje delo na projektu in digitalne izzive katere so uspeli rešiti in tako pripomogli k lažjemu poslovanju in večji prepoznavnosti izbranih mikro ponudnikov. Nekateri izzivi s katerimi so se ukvarjali študentje so bili: vzpostavitev družbenih omrežij, spletnih strani, sestava priročnikov za elektronsko poslovanje, omogočanje plačil preko POS terminalov, urejanje vsebin za družbena omrežja in trženje preko družbenih omrežij ter vzpostavitev učne poti v obliki lova na zaklad.

Študentje so ob koncu dneva spoznali, da se mikro ponudniki na periferiji poleg že omenjenih digitalnih izzivov, soočajo tudi s številnimi drugimi (ne-digitalnimi) izzivi, kot so na primer slaba sprejetost njihove dejavnosti oz. ponudbe s strani lokalne skupnosti, slaba podpora državnih institucij, pomanjkanje finančnih sredstev, slaba splošna prepoznavnost tudi s strani lokalnega prebivalstva, slaba prometna dostopnost in podobno. Na primeru Zadruge Zakladi Istre so študentje spoznali, kako pomembno je povezovanje ponudnikov na nekem območju, saj lahko to prispeva k rešitvi marsikaterega naštetega izziva ob enem pa omogoča vzpostavitev bolj celovitih turističnih produktov in posledično pripomore k večjemu obisku s strani turistov.

Javna predstavitev rezultatov | 26. 5. 2023

Ob bližajočem koncu PKP projekta Digitalizirajmo periferijo so študentje pripravili še drugo javno predstavitev rezultatov. Ta se je odvijala v petek, 26. 5. 2023, v sTOUdio sobi UP FTŠ Turistice. Študentje so v sklopu dogodka povzeli celoten potek projekta, od začetnih faz spoznavanja delovnega mentorja, Zadruge Zakladi Istre, v mesecu januarju, do anketiranja potencialnih ponudnikov v mesecu februarju, do praktičnega dela s ponudniki v mesecu marcu in aprilu, pa vse do terenskega obiska mikro ponudnikov Slovenske Istre v mesecu maju. Poudarek je bil na predstavitvi rešenih digitalnih izzivov, kar je bil tudi sam namen projekta. Predstavljene so bile številne rešitve, ki so izbranim mikro ponudnikom pomagale, da postanejo vidni ne samo v lokalnem okolju temveč tudi na spletu ter tako privabijo širšo javnost. Zdaj namreč že vsi poznamo pregovor "Biti neprisoten/neviden na spletu v 21. stoletju = ne obstajati". Študentje so tako v sklopu projekta ustvarili kar nekaj novih spletnih strani, posneli zanimive promocijske videe, ustvarili in nekaj časa vodili Facebook in Instagram profile ter napisali koristne priročnike za uporabo POS terminala, vzpostavitev in vodenje spletne strani, uporabo programa Canva za ustvarjanje promocijskih gradiv ter izdali smernice za uspešno digitalno trženje. Ukvarjali so se tudi z novimi doživetji, ki so jih/jih bodo izbrani mikro ponudniki vključili v ponudbo in tako privabljali nove segmente gostov. Ob koncu so povzeli svoje sodelovanje s ponudniki in predstavili nova znanja in veščine, ki so jih v sklopu projekta pridobili ter izzive s katerimi so se tekom projekta soočali.

Vse, ki se dogodka niste uspeli udeležiti v živo, vabimo, da si pogledate posnetek.

Verjamemo, da je PKP projekt Digitalizirajmo periferijo bil koristen tako za ponudnike, ki so bili deležni brezplačne pomoči pri reševanju digitalinih izzivov, kot tudi za študente, ki so v tem času pridobili veliko znanj tako na področju digitalizacije, kot tudi na področju medsebojnega sodelovanja, komuniciranja, dogovarjanja s ponudniki ter soočanja z novimi spletnimi orodji/programi. Čez celoten projekt so jih spremljali ter podpirali pedagoška mentorja Tadej Rogelja, mag. tur., asist. in izr. prof. dr. Dejan Križaj ter delovni mentor iz Zadruge Zakladi Istre, Robi Maršič.

Kljub temu, da se projekt približuje koncu, verjamemo, da bo podobnih sodelovanj med študenti in ponudniki vedno več, saj se je na primeru projekta Digitalizirajmo periferijo takšno sodelovanje izkazalo za zelo dobro. Študentje so se s ponudniki zelo dobro povezali, si izmenjevali znanja, marsikateri od njih pa že načrtujejo sodelovanje tudi v prihodnje. Kot je bilo ugotovljeno tekom projekta, digitalizacija še zdaleč ni edini izziv s katerimi se soočajo mikro ponudniki slovenske periferije, zato se kateremu izmed ostalih morda posvetimo v prihodnjih PKP projektih.

Povezava do posnetka predstavitve rezultatov projekta.

Projekt Digitalizirajmo periferijo sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.