Estonija
Naziv gostujoče institucije in kraj: Tartu University, Pärnu College, Pärnu
Tri namigi/priporočila:
- Estonska telefonska številka ni potrebna
- Vse slovenske bančne kartice normalno delujejo
- Zimski čevlji so obvezni (po možnosti nepremočljivi)
Zakaj »univerzo« oz. »država«?
Ker sem vedela, da bom pred odhodom na izmenjavo opravila vse študijske obveznosti, sem se bolj osredotočila na izbiro države kot programa. To se je izkazalo za zelo dobro potezo, saj sem imela minimalne študijske obremenitve in s tem minimalen stres ter več kot dovolj prostega časa za raziskovanje Estonije in sosednjih držav.
Estonijo sem izbrala ker nikoli prej nisem bila v tem delu Evrope in - ker je zelo daleč in posledično drago - verjetno nikoli ne bi šla kar tako. Ko pa si enkrat tukaj pa je vse bližje in bolj cenovno dostopno. Če imaš dovolj časa lahko res raziskuješ baltske države in celo Skandinavijo.
O univerzi
Univerza je v mestu Tartu, medtem ko je Fakulteta v mestu Pärnu, ki je oddaljeno dobri dve uri vožnje z avtobusom. Večina študentskih aktivnosti se odvija v Tartuju in tudi vsi papirji gredo preko Tartuja.
Na žalost komunikacija s Pärnujem ni najboljša in je potrebno veliko dopisovanja za ureditev uradnih stvari. So pa zaposleni na fakulteti v Pärnuju vedno pripravljeni pomagati in vsi problemi se načeloma dajo hitro rešiti.
Predavanja, ki sem se jih udeležila, niso bila preveč zahtevna in so potekala v angleščini, vendar je bila raven angleščine zelo odvisna od predavatelja. Urnik je včasih naporen, saj imajo navado, da je en dan namenjen enem predmetu (od 9h zjutraj do 5h popoldan). Za študijske obveznosti uporabljajo enako e-učilnico kot na Univerzi na Primorskem in uporabljajo jo zelo pogosto. Veliko predmetov nima končnega izpita, zato je končna ocena sestavljena iz raznih projektov in pisnih izdelkov, ki jih je potrebno pravočasno oddajati v e-učilnico.
Nastanitev
V Pärnu-ju ni študentskega doma. Mednarodni študenti (Erasmus in redni) večinoma stanujejo v sobah, ki jih oddajajo hoteli in hostli, ki so zaprti čez zimo. Večina jih je v bližini fakultete (5-10 min peš) in ponujajo lastno sobo ali deljeno sobo (2 postelji). Cena je odvisna od sobe; za svojo sobo je cena od 200 do 250€ na mesec. Potrebno je plačilo varščine v višini 1 najemnine. Koordinator na fakulteti pošlje kontakte hotelov in hostlov, po tem pa si morajo študenti sami organizirati nastanitev. Večna ponudnikov več kot mesec pred začetkom izmenjave ne odgovarja na e-pošto, zato je potrebno kar veliko potrpljenja pri iskanju nastanitve.
Možen je tudi najem stanovanja, vendar so vse posredniške strani v estonščini. Posredniki tudi stanejo približno eno najemnino. Za najem stanovanja bi priporočala najem hostla za en teden, v katerem je dovolj časa za kontaktiranje najemodajalcev neposredno in za ogled stanovanja.
Stroški
Cene so višje kot v Kopru ali Portorožu. Najbolj se razlika pozna pri hrani – dovolj, da je potrebno zelo premišljeno ravnanje z denarjem. V trgovini je razlika najbolj opazna pri svežem sadju in zelenjavi, medtem ko so lokalne znamke včasih celo cenejše. Gostinski obrati so veliko dražji kot v Sloveniji.
Erasmus štipendija je dovolj, da pokrije stroške nastanitve in v večjem delu hrane, vseeno pa je dobro imeti nekaj prihrankov za različne aktivnosti.
Kulinarika & študentska prehrana
Kljub temu da je Estonija obmorska država, je tradicionalna prehrana precej kontinentalna – veliko kruha, stročnic in krompirja. Zelo močan je vpliv ruske kuhinje. Večina restavracij ima v svoji ponudbi nekaj tradicionalne hrane in tudi v trgovini je mogoče najti veliko nenavadnih izdelkov.
Restavracije so precej drage; cena glavnih jedi v ne preveč dragih restavracijah je okoli 10€ in tudi pijača je dražja kot v Sloveniji.
Organizirane študentske prehrane ni, je pa skupnih prostorih fakultete kantina, kjer strežejo tople obroke (cena od 3 -6€).
Urejenost javnega prevoza
V Estoniji na splošno je javni prevoz dobro organiziran. Za potovanje med mesti (tudi v druge države) priporočam avtobus. Avtobusi so tudi zelo udobni (WiFi, WC, vtičnica in ekran s glasbo in filmi). Vozovnice je mogoče kupiti pri vozniku, na postaji ali (najbolje) preko interneta. Spletni nakup pogosto ponuja različne popuste in akcije.
Po Estoniji je mogoče tudi v vlakom s podobnimi cenami kot avtobus, vendar tako niso dostopna vsa mesta. Zelo popularna je tudi aplikacija Taxify, ki deluje podobno kot Über, samo da za taksije. Cene taksijev niso poenotene in so lahko visoke – vsekakor se bolj splača javni prevoz.
Kar se tiče Pärnuja pa prevoz niti ni potreben, ker se povsod pride peš.
Lokalna kultura, navade, stereotipi in realnost.
Sama pred prihodom v Estonijo niti nisem imela kakšnih posebnih stereotipov, ker je bila Estonija za kaj takega enostavno preveč oddaljena. Ja pa nekaj, kar lahko pove vsak, ki je kadarkoli živel v Estoniji – Estonci ne govorijo. In to ne, da ne govorijo angleško. Angleščina je morda problem pri starejših generacijah medtem ko mlajši ljudje načeloma govorijo kar dobro angleščino. Problem je, da so zelo zadržani, celo sramežljivi. Redki bodo sami od sebe začeli pogovor s tujci, tudi s sodržavljani.
Na začetku je to precejšen šok, ker res dobiš občutek, da te ne marajo. Sčasoma pa se navadiš, da lahko opraviš izlet v trgovino, na pošto in še kam, ne da bi sploh koga pogledal v oči (da o izmenjavi besed sploh ne govorimo). Razen tega kakšnih večjih kulturnih posebnosti ni.
Kot sem že omenila, večina ljudi govori vsaj osnovno angleščino. Zelo pogosta je tudi ruščina, Estonščina pa je jezik, ki se ga ne razume kar tako, saj ni podobna prav nobenem nam bolj znanem jeziku. Pred začetkom izmenjave se je mogoče udeležiti kratkega tečaja Estonščine (v Tartuju, seveda). Vse kar lahko rečem o morebitnem učenju Estonščine je vso srečo.
Pričakovala sem, da bo bolj mrzlo. Najhladnejši mesec je januar, jaz pa sem izmenjavo začela februarja in sem (menda) zamudila najbolj mrzle dni, ko je bila temperatura okoli -20°C. V času moje izmenjave je bilo februarja in marca med -5°C in 0°C, aprila in maja pa med 5°C in 15°C.
Največji problem po zimi so pločniki in ceste, ki jih ne plužijo. To ni nič posebnega, ko je veliko snega, vendar pa postane problematično, ko se začne sneg topiti, ponoči pa je še vedno zelo mrzlo. Poledica je lahko tako huda, da se pot do fakultete, ki drugače traja 5 minut, podaljša na 10 – 15 minut.
Pozimi so dnevi zelo kratki, zato je zakonsko obvezno nošenje odsevnikov (na torbi, jakni, kjerkoli). Prodajajo jih povsod.
Nasprotno je pomladi, ko se dnevi daljšajo in postanejo zares dolgo. Sončni zahod maja je om pol desetih zvečer kar pomeni, da je ob 11h še vedno svetlo. To lahko precej otežuje spanec, sploh ko spet postane svetlo okoli pol 4h zjutraj.
Zanimivi kraji & aktivnosti
Urnik predavanj omogoča veliko vikend izletov po Estoniji in bližnjih državah. Estonija je večinoma narava, zato takšne enodnevne izlete priporočam za kasnejše, toplejše dni. Zelo priljubljene izletniške točke so estonski otoki (na nekatere pelje trajekt neposredno iz Pärnuja).
Z dobrim načrtovanjem je mogoče obiskati Litvo in Latvijo po zelo nizkih cenah. Riga je oddaljena 2 uri vožnje z avtobusom, enako kot Talin. Iz Talina deluje redna trajektna linija v Helsinke (2,5h), iz Rige pa letijo nizkocenovni letalski ponudniki (na primer v Stockholm).
ESN Tartu (Erasmus Student Network) organizira tudi veliko zanimivih izletov (na primer na sever Finske in v Rusijo), ki pa so hitro polni, zato priporočam vestno spremljanje njihove Facebook strani. Izleti so tudi priložnost za spoznavanje drugih Erasmus študentov (ki večinoma študirajo v Tartuju).
Življenje po predavanjih
Pärnu je izven turistične sezone (ki se začne maja) mrtvo mesto. Vse aktivnosti si morajo študenti organizirati sami, saj se izven predavanj res nič ne dogaja. Študentske zabave in ostale aktivnosti se odvijajo v Tartuju, Talinu ali Rigi, ki je od Pärnuja enako oddaljena kot Talin.
Estonija je zelo varna država, znana tudi po varnem elektronskem poslovanju. Plačilo s kartico je mogoče res povsod in internetno poslovanje je zelo razvito. Brezplačen WiFi je dostopnem na večini javnih mest in v restavracijah in kavarnah in je zelo dober. Zato tudi mislim, da se za en semester izmenjave ni vredno ukvarjati z novo telefonsko številko – večino komunikacije se da opraviti preko telefonskih aplikacij (večina ljudi uporablja WhatsApp), če pa ni dostopnega WiFi-ja, pa prenos podatkov v Evropski Uniji ni tako zelo drag.
PROS & CONS
PROS:
- Sever Evrope
- Veliko mednarodnih študentov
- Dober, dostopen javni prevoz
- Enostavno bančno poslovanje
- Dostopen internet
CONS:
- Visoke cene hrane
- Dolgo obdobje med zasneženo zimo in sončno pomladjo (veliko dežja in vetra)
- Estonski jezik
Napisala: Sintia Marič
