Spletna razstava TITOUR

Spletna razstava: Komunizem in turizem v Portorožu

Razstava s tem naslovom se osredotoča na razvoj turizma na obalnem delu Istrskega polotoka, pri čemer je dan glavni poudarek najbolj razviti turističnin destinaciji v Sloveniji – Portorožu. Portorož je začel graditi svojo turistično zgodovino že v času Avstro-Ogrskega cesarstva ko je bil zgrajen tudi Hotel Palace. V času fašistične Italije turizem ni sledil napredku iz časa pred Veliko vojno. Italijanska oblast je poskušala z več promocijskimi ukrepi vseeno spodbujati razvoj, ki je bil v veliki meri odvisen od idej in podpore družine Cosulich.
Obdobje po podpisu Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954 je bilo v razvojnem smislu zelo razgibano. Turizem se je očitno vedno bolj nagibal k množičnosti. Dokaz za to je, da je bilo samo na območju piranske občine v letu 1958 načrtovanih 68 novih počitniških domov oziroma sindikalnih podružnic iz najrazličnejših slovenskih krajev. Sicer pa so leta 1954 v Portorožu delovali trije hoteli, Central, Helios in Palace, v Piranu pa hotel Metropol. Leta 1955 je bil v Portorožu organiziran II. Mednarodni moštveni šahovski turnir Portorož. Na brošuri, ki je bila izdana ob tej priložnosti, zasledimo oglas za Avtopodjetje Slavnik, Koper, ki promovira svoje prevoze z avtopulmani »Mercedes«, oglas za Potovalni urad ADRIA Portorož, ki nudi informacije, rezervacije, menjavo denarja, izlete z lastnim motornim čolnom ali avtobusom, vozovnice, foto-storitve in razglednice, ter oglas za Ribič Piran, ki priporoča izlete z ladjo »BURJA«, športni ribolov in križarjenja po Jadranu. Poleg tega je bilo v času od leta 1954 do 1956 tudi obdobje prvega povezovanja obale z zaledjem po vojni. Avtoprevozniško podjetje Slavnik in Potovalni urad ADRIA sta povezala obmorske kraje s Planinsko kočo na Slavniku in postojanko na področju Snežnika. Prav tako so začeli za turiste organizirano izvajati izlete na Socerb, v Sečo, Rižano, Lipico in med tem območjem in notranjostjo Slovenije. Tudi sicer je javni in organiziran prevoz potekal predvsem z avtobusi, saj je bila železniška povezava zelo slaba. Zanimivo je, da so imeli v Piranu problem z nakupom avtobusnih vozovnic, saj je bila ta storitev potnikom na voljo le v Portorožu v tamkajšnji poslovalnici Potovalnega urada ADRIA, kjer pa je bila običajno gneča. Posledično je Turistično društvo sklenilo prepustiti omenjene prostore avtobusnemu podjetju Slavnik.
Tudi naslednje obdobje do leta 1962 se šteje kot obdobje uspešnega razvoja turizma na območju tedanjega okraja Koper, saj so poleg omenjenih sprememb v prometnih povezavah sprejeli vrsto ukrepov in navodil o urejanju okolja turističnih objektov. O tem piše tudi Slovenski Jadran 23. marca 1956. Vpliv politike je bil v tem obdobju, pa tudi pred tem, precejšen in glavne načrte in odločitve so sprejemali politični veljaki oziroma funkcionarji na različnih ravneh. Nadalje je v letu 1958 prišlo do ene večjih panožnih združitev v slovenski Istri. Potovalni urad ADRIA Portorož in Avtopodjetje Primorje Piran sta se priključila Avtopodjetju Slavnik Koper, ki se je pozneje v istem letu preimenovalo v podjetje Slavnik Koper. Največ napora in tudi sredstev je bilo vloženibv razvoj Portoroža, ki se je med leti 1960 in 1980 spreminjal v moderno slovensko turistično destinacijo. To je pomenilo tudi gradno popolnoma novega turističnega naselja na Bernardinu, kar je zahtevalo preselitev ladjedelnice. Nad gradnjo je bdel arhitekt Edo Mihevc, ki je tudi sicer načrtoval urbanistično zasnovo in izgradnjo turističnih kompleksov v Portorožu. Po tem velikih investicij v hotelsko ponudbo v Portoroža ni bilo več.
Kot nekaj povsem običajnega pa tudi danes lahko razumemo akcijo Turistično-olepševalnega društva Koper ter Turistične službe podjetja Slavnik, ki sta priredila avgusta 1959 poseben izlet za vodiče tujih potovalnih uradov, ki so tisto leto spremljali skupine turistov po državi. Izleta so se udeležili vodiči nekaterih vodilnih predstavnikov znanih turističnih agencij, kot so švedski Jarnvagar, Seharnow-Reisen, Kosmos, Reso in drugi. Takšni sestanki in skupni izleti s tujimi vodiči so koristni, saj jim nudijo možnost, da izmenjajo svoje izkušnje in da v sodelovanju z domačimi turističnimi ponudniki sestavijo podrobne načrte potovanj. Podobno srečanje zasledimo v Portorožu dne 27. 6. 1963, ko je Turistična zveza Koper sklicala sestanek z vodiči tujih potovalnih agencij z namenom, da se prediskutirajo problemi v zvezi s turističnim prometom in da tuji vodiči iznesejo svoje izkušnje in morebitne kritične pripombe.
Sicer pa so v teh letih potovalni uradi in informacijske pisarne, ki so jih ustanavljala številna avtobusna podjetja, zaradi potreb preraščali v prave turistične pisarne, kjer so potniki (turisti), razen informacij o voznih redih, lahko dobili še vrsto čisto turističnih informacij. Ker pa ti uradi in pisarne niso bili zmožni nuditi ustreznih informacij in storitev, je 1. avgusta 1961 sedem slovenskih avtobusnih podjetij združilo svojo turistično dejavnost v novo agencijo Jadran turist, ki je bila neke vrste poslovno združenje. Glavna dejavnost je bila turistično posredništvo. V slovenski Istri je imela predstavništvo v Kopru, s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu, menjalnice pa še v nekaterih drugih krajih. Po podatkih Turistične zveze Slovenije z dne 09. februarja 1962 so bile v slovenski Istri omenjene štiri agencije od katerih so imele tri svoje poslovalnice tudi v Portorožu oz. Piranu.
V šestdesetih letih se je na obali takratne Jugoslavije, vključno s severno Istro, začel razvijati tako imenovani masovni turizem. Poleg sindikalnega turizma za domače goste iz delavskih vrst je bil to tudi čas gradnje hotelov ter drugih nastanitvenih in prehrambnih obratov predvsem za tuje goste in domačo elito. Podatki jasno kažejo na rast števila prihodov gostov vse do konca sedemdesetih let, ko se je začela kriza slovenskega turizma. To je bilo obdobje, ko je vladalo splošno pomanjkanje dela, blaga, goriva, tujih časopisov; zastoji na mejnih prehodih so bili veliki in podobno. Te okoliščine so se nedvomno odražale na turistično povpraševanje domačih in tujih gostov. Zadnji so se zaradi domiselnih marketinških pristopov kaj hitro začeli vračati, medtem ko je bil domači trg celo desetletje oziroma do osamosvojitve Slovenije v fazi stagnacije, saj si je domače prebivalstvo ob višanju inflacije in padanju standarda težko privoščilo dopustovanje ob morju. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila zaznamovana vsaj s tremi večjimi investicijami na slovenski obali Istre: igralnica, marina in letališče. Investicije so se obrestovale, saj je v naslednjem desetletju Portorož zelo napredoval. Oživela je ideja o zdraviliškem (zdravstvenem) turizmu, pa tudi ideje o prireditvah kongresnega tipa.
Število organizacij, ki so se po II. svetovni vojni ukvarjale s turizmom, se je drastično povečevalo. Leta 1974 je bilo ustanovljeno največje turistično podjetje slovenske Istre ̶ Turistično hotelsko podjetje Portorož (THP). To podjetje, ki je združevalo hotelska, kongresno-prireditvena in igralniška podjetja občine Piran, se je je leta 1983 preimenoval v Turistično organizacijo Portorož (TOP). Sestavljale so jo V sklopu podjetja TOP so bila naslednja organizacije: TOZD Hotel Adria Ankaran, TOZD Turizem Avditorij Portorož, TOZD Hotel Belveder Izola, TOZD Casinò Portorož, TOZD Kobilarna Lipica, TOZD Grand Hotel Metropol, TOZD Hoteli Palace, TOZD Hotel Piran, TOZD Pralnica in čistilnica Lucija, TOZD Gostinstvo Sežana, TOZD Hoteli Triglav Koper in Delovna skupnost skupnih služb (DSSS). Za premožnejše goste so junija 1979, po prejetju odobritve s strani oblasti, v Portorožu zgradili marino z 220 privezi za prve navtike. Temu so sledila še obsežnejša dela in ureditev okolice. Uradna otvoritev Marine Portorož je bila maja 1986 in ta je še danes najbolj prepoznavna slovenska marina. Poleg tega so že leta 1962 začeli pripravljati teren tudi za športno letališče v Sečovljah – travnik, v dolžini 400 metrov, ki je bil na začetku namenjen predvsem za izvedbo padalskih prireditev. 12. februarja 1973 je bilo športno letališče vpisano v register in dobilo dovoljenje za uporabo. 1. oktobra 1978 je bila otvoritev prenovljenega letališča, ki je bilo vpisano v register letališč in registrirano za panoramske polete. Od 20. julija 1984 je letališče registrirano za potniški promet tipa DASH-7, čeprav je imelo dovoljenje za javni prevoz že od junija 1980. Z letališčem so bili ustvarjeni pogoji za prevoz premožnejših gostov, tudi takih s svojimi letali, v severno Istro. Vse te investicije so bile odraz strateških usmeritev v ponudbo na višjem kakovostnem nivoju, ki bi bila primerna za zahtevnejše tuje goste z boljšim standardom. S tem je postajal Portorož vse manj odvisen od domačih ekonomskih razmer in potovanih zmožnosti domačih gostov.

Sončna očala

Rumena sončna očala znamke Jeepers Peepers.

Lesen spominek (krožnik)

Lesen krožnik z ročno narisano podobo Portoroža iz 70. let.

Zvonec za recepcijo


Pozlačen zvonec s katerim so gostje naznanili, da se nahajajo v recepciji.

Spominek v epruvetki

Iz pozlačene žice oblikovana vrtnica shranjena v epruvetki je dober primer unikatnih spominkov v takratnem času.

Prenosni daljnogled

Prenosni daljnogled znamke Barclays je bil pripomoček za vse ljudi, ki so obiskovali gledališča ali predstave.

Prenosni radio

Prenosni radio Philips je služil predvsem kot pripomoček, ki si ga lahko nesel na plažo.

 

Skodelica in podstavek

Skodelica in podstavek sta pripadala družbi TOP Portorož, ki je bil pred osamosvojitvijo glavni akter portoroškega turizma

Posoda za shranjevanje

Rdeča posoda za shranjevanje tekočin, ki si jo lahko odnesel na plažo. Narejena v podjetju Sun Coast Plastic s sedežem v Sarasoti, Florida.

Torbica za copate

Usnjena torba za shranjevanje oz. prenašanje copat.

Prisrčnica

Steklena prisrčnica s kozarčkom za pitje. Prisrčnice so bile napolnjene z žganjem.

Potovalna ura

Potovalna ura znamke Blessing.

Potovalna ura

Potovalna ura znamke Junghans.

Ženske enodelne kopalke

Enodelne ženske kopalke za na plažo ali za kopanje v bazenu.

Razglednice

Fotografija Nikola Đukić: moška pred hotelom Palace.

Prenosni gramofon mangiadischi, plošče

Prenosni gramofon (mangiadischi) je bil nepogrešljiva stvar. Vzel si ga s sabo kamorkoli in poslušal plošče priljubljenih glasbenih skupin iz 60. let.

Plošče, ki so bile namenjene prav za predvajanje v mangiadischi-ju. Največkrat so jih shranjevali v posebnem etuiju.

Radio

Prenosni radio je bila priljubljena naprava. Vzel si ga s sabo na plažo in poslušal najljubšo radijsko postajo.

Film


Analogni filmski kolut Ferrania za stare kamere.

Spominski krožnik

Spominek iz Portoroža.

Potni list Jugoslovanski potni list, s katerim si lahko potoval povsod. To je bila ena redkih komunističnih držav, ki ni imela omejitev s potnim listom.

Prometno dovoljenje


Prometno dovoljenje in karton tehničnega pregleda.

Potapljaška maska

Stara potapljaška maska z dihalko. Uporabljeno je navadno steklo.

Majica

Majica z motivom Portoroža. Čudovit spominek za vsakega obiskovalca tega mesta.

Turistični vodnik Portorož – Piran

Slikovni turistični vodnik za mesti Portorož in Piran, ki sta bili v drugi polovici 20. stoletja zelo obiskani destinaciji.

Avto turistični vodnik

»Avto turistički vodič kroz Jugoslaviju« je bil obvezen pripomoček za potovanje z avtomobilom.

Letak (»iščem dobrega gospodarja«)


Poročilo zasedanja Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj iz leta 1988. Z akcijo »iščemo dobrega gospodarja« so želeli spodbuditi razvoj turizma v občini Piran.

Poročilo o sezoni

Knjiga gostov

V knjigi gostov so vpisovali vse obiskovalce hotela.

Knjiga tujcev

V knjigo so vpisovali goste iz tujih držav. Evidenco za tuje goste so obvezno morali voditi posebej.

Zemljevid Portoroža

Letak Portoroža in Pirana

Turistična karta

Brošura

Brošura slovenska obala – Slovenija (Jugoslavija).

Meni iz leta 1986

Meni restavracije Grand hotela Palace, ki je bil izdan za svečano kosilo ob 100. letnici turizma v Portorožu.

Nalepka

Nalepka za označitev lastnega kovčka.

Prospekt Hotel Palace

Prospekt (novi Palace).

Prospekt Hotel Palace

Prospekt (stari Palace).

Modna očala

Modna očala priznane italijanske znamke RoccoBarocco, ki so nekdaj veljala za modni hit.

Modna očala

Značilna črna sončna očala iz 70. let, katerih model je danes ponovno v modi.

Modna očala


Karirasta modna očala z etuijem.

Analogni fotoaparat


Analogni fotoaparat Penti zlate barve, ki je bil priljubljen predvsem pri ženski populaciji. Izdelan je bil v Nemški demokratični republiki (Vzhodna Nemčija).

Potovalna kamera


Kamera s celotnim kompletom znamke Nizo iz mesta München. Velja za eno najboljših kamer tistega časa.

Torbica z igralnimi kartami

Torbica z igralnimi kartami, ki so tudi nekdaj bile priljubljena družabna igra.

Potovalni šah s figuricami


Potovalni šah s figuricami na magnet je ena izmed klasičnih iger za popestritev prostega časa.

Potovalni brivnik


Potovalni brivnik, s pomočjo katerega so bili moški vedno urejeni.

Igralni žetoni

Igralni žetoni iz Casinoja Portorož. Igralništvo je bilo zaradi potrebe po devizah ključna dejavnost.

Kovček


Usnjen potovalni kovček.

Vrečka

Večnamenska mrežasta vrečka, uporabna za plažo in tržnico.

Diapozitivi

Ob negativih so bili diapozitivi najbolj priljubljen način shranjevanja spominov.

Torbica


Damska usnjena večerna torbica.