Projekt CRP Kakovost

1.    vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja

Program celovitega spodbujanja kakovosti pojmujemo kot glavni strateški dokument
razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument je namenjen povečanju kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turističnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni.
Vsaka turistična destinacija ali organizacija, ki nastopa na trgu, išče neko vrsto prednosti
pred tekmeci, oziroma išče načine, da se razlikuje od drugih turističnih ponudnikov v očeh porabnika. Najti takšno prednost, ki bo dolgoročna in je ne bo lahko imitirati, je pravi izziv. Kaj je potrebno postoriti turistični destinaciji ali organizaciji, da si ustvari konkurenčno prednost? Turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkurira s cenovnimi ali necenovnimi viri, oziroma glede na vire izbrano poslovno strategijo. Pravimo, da imamo dve generični poslovni strategiji:
· strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena)
· strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti necena oziroma vse vrste
kakovosti). Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na:
· kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
· kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
· kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah edina dolgoročno uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija. Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več. Največji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistične destinacije in organizacije so preveč majhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna destinacija ali organizacija, se zmanjša sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene storitev, dosegajo nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj,… . V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike kot sta Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna dediščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCOa ali vsaj med nacionalne parke ali nacionalno pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in vedo, kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična destinacija, večje bo povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji teh mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo, zato je še bolj potrebno oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri internacionalizacije slovenskega turizma. V glavnih razvojnih dokumentih slovenskega turizma je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju kakovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v
turizmu ta, da država nekje mora urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji),
drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in kot tretje lahko nagrajuje kakovostne ponudnike in s tem osvešča druge o pomenu in o načinih zagotavljanja kakovosti v turizmu. Kot večkrat rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je premajhna, ponudniki preveč fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dolgoročno nastopali na mednarodnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega turizma so zelo potrebne nacionalne tržne znamke oz. garancija države za kakovost v določenih segmentih (pri turističnih proizvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča, pa postopno internacionalizacijo npr. prehod iz nacionalnega sistema kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker to dviga prestižno kakovost slovenskih hotelov, saj prevzemajo standarde (med drugimi) nemških, avstrijskih in švicarskih hotelov. Želimo poudariti, da v predlogu raziskovalnega projekta zagovarjamo inovativen in popolnoma aplikativen znanstveni pristop. Ne želimo raziskovati teoretične koncepte in voditi akademski diskurz o opredelitvah posameznih konceptov, temveč želimo z našim vedenjem, kaj potrebuje gospodarstvo in Slovenija kot turistična destinacija, iskati rešitve v dosedanjih programih in primerih dobrih praks ter iskati konsenz z in med deležniki, kako z zastavljenimi usmeritvami naprej.
UP FTŠ Turistica je bila iniciator, oblikovalec in izvajalec velike večine nacionalnih
programov in projektov na področju kakovosti, inovativnosti in uvedbe mednarodnih
standardov poslovanja. Veliko je bilo postorjenega in smiselno je, da se z dosedanjimi
programi nadaljuje v njihovi naravni evolutivni smeri. Prav tako je smiselno nekatere
programe uvesti na novo, saj to zahteva tehnološki napredek in načini poslovanja v turizmu.
Glavni cilj raziskovalnega projekta je oblikovanje krovnega strateškega dokumenta za
celovito spodbujanje kakovosti v turizmu, ki bo analiziral stanje na področju kakovosti v turizmu v zadnjih 10 letih, preučil primere dobrih praks v tujini in podal programe, s
katerimi bo lahko država s finančnimi in nefinančnimi orodji spodbujala turistične destinaciji in organizacije k dvigu kakovosti. Dokument bo razdeljen na naslednje delovne svežnje (dopuščamo možnost, da se število leteh zoži ali poveča po analizi rezultatov raziskav):
1. kategorizacija nastanitvenih obratov,
2. klasifikacija gostinskih prehrambnih obratov,
3. merjenje povpraševanja (segmentiranje) in zadovoljstva turistov na nacionalni in
destinacijskih ravneh ,
4. program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij v turizmu,
5. znak kakovosti destinacij in znak kakovosti slovenskega turizma,
6. standardi za tematske turistične proizvode,
7. inovativnost v turizmu,
8. razvoj funkcionalne kakovosti: razvoj posameznih dimenzij kakovosti turističnih
proizvodov in storitev kot so urejenost, varnost, avtentičnost, dizajn, strokovnost, …),
9. razvoj ekoloških certifikatov v turizmu,
10. IKT rešitve za dvig kakovosti.
V vsakem delovnem svežnju bomo analizirali stanje na predmetnem področju, poiskali
primere dobrih praks, po potrebi izvedli raziskavo med deležniki in predlagali programe za nadaljnji razvoj področja.

Osnovni podatki glede financiranja projekta:
Vrednost projekta: 39.800,00 eur
Višina sofinanciranja Javne agencije za raziskovalno dejavnost: 19.900,00 eur
Višina sofinanciranja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: 19.900,00 eur

2.    sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS

prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel
izr. prof. dr Maja Uran Maravić
izr. prof. dr Gordana Ivankovič
izr. prof. dr Aleksandra Brezovec
doc. Emil Juvan, Phd, Avstralija
doc. dr. Dejan Križaj
Dr. Miha Lesjak, pred.

3.    faze projekta in njihova realizacija

Projekt zajema 9 tematskih svežnjev. Vse aktivnosti potekajo po potrjenem terminskem načrtu. V letu 2016 so aktivnosti potekale na 8 svežnjih, zaključene pa so aktivnosti na :

 1.  Kategorizacija nastanitvenih obratov

 2. Merjenje obnašanja potrošnikov

 3. Znaki kakovosti in standardi za tematske proizvode

 4. Program mednarodne primerljivosti in dostopnosti informacij v turizmu

Program dela s casovnico

4.    bibliografske reference

URAN MARAVIĆ, Maja. To have or not to have an accommodation classification system in Slovenia. Academica turistica, ISSN 1855-3303, Dec. 2016, year 9, no. 2, str. 65-76, 125, ilustr. http://www.hippocampus.si/ISSN/2335-4194/Academica%20Turistica, %20Year%209,%20No.%202,%20December%202016,%20ISSN%202335-4194.pdf. [COBISS.SI-ID 1539065028]

URAN MARAVIĆ, Maja. Restaurant quality : the case of central Slovenian region. Tourism and hospitality management, ISSN 1330-7533, may 2016, vol. 22, no. 1, str. 87-104. [COBISS.SI-ID 1538446020],

URAN MARAVIĆ, Maja (intervjuvanec). Nujna posodobitev kategorizacije. Delo, ISSN 0350-7521, 2. jun. 2016, leto 58, št. 127, str. 3, fotogr. [COBISS.SI-ID 1538915524] kategorija: SU (S)

URAN MARAVIĆ, Maja (intervjuvanec). V medicini skrbiš za pacienta, v turizmu za gosta. Kočevska, nov. 2016, str. 6-7, ilustr. [COBISS.SI-ID 1538914244] kategorija: SU (S)

URAN MARAVIĆ, Maja (intervjuvanec). Priložnost za nas so izjemna doživetja in luksuzne storitve. Trendi, ISSN 1855-7422, 25. nov. 2016, let. 8, str. 30, fotogr. [COBISS.SI-ID 1538917060] kategorija: SU (S)

URAN MARAVIĆ, Maja, VINKLER, Jonatan (tehnični urednik, glavni urednik). Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016. ISBN 978-961-6984-30-0. ISBN 978-961-6984-31-7. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-30-0.pdf, http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-31-7/mobile/index.html. [COBISS.SI-ID 285686784]