Novice

Čestitke študentom Turistice!

Kategorija: Dogajanje Šport Študenti

Na jubilejni 20. jesenski Čisti desetki, ki jo organizira Univerzitetna športna zveza Primorske v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem in ki se je odvijala v Kopru v sredo, 18. 10. 2017, so se študenti Turistice odlično odrezali:

1. mesto v kegljanju
1. mesto v ročnem nogometu
1. mesto v briškoli
1. in 2. mesto v Človek, ne jezi se!
2. mesto v pikadu (moški)
2. in 3. mesto v pikadu (ženske)
3. in 4. mesto v mini golfu
4. mesto v odbojki (mešano)

Vsem študentom in seveda navijačem, ki so zastopali Turistico se zahvaljujemo in jim čestitamo ob uspehih!

Študente je prišel pozdraviti tudi dekan UP FTŠ Turistice izr. prof. dr. Janez Mekinc!

Foto: ŠS Turistice 


Gostujoče predavanje dr. Wolfganga Krausa

Vabimo vas na gostujoče predavanje dr. Wolfganga Krausa, nekdanjega predsednika uprave OMV za JV Evropo, med drugim Slovenije in Hrvaške, ki bo z nami delil svoje izkušnje, ki jih je pridobil kot predsednik uprave OMV o vodenju globalno-lokalnega podjetja. Trenutno je zaposlen kot višji družbenik pri podjetju IPIECA

Predavanje z naslovom “Sustainability & Corporate Social Responsibility (CSR): Global Challenges & Best Practices” bo v torek, 17. 10. 2015,  od 12.00 do 13.00  v predavalnici 002.

Vabljeni!
UP FTŠ Turistica

 


Gostujoči predavatelj Prof. Dr. Mihály Vörös

V okviru Erasmus+ programa v tem tednu gostimo prof. dr. Mihálya Vörösa iz naše partnerske ustanove Edutus College, Tatabánya (Budimpešta, Madžarska).

 

 

Dr. Vörös bo imel predavanja v ponedeljek, 9. 10. 2017, ob 14. uri v predavalnici 002 ter v torek, 10. 10. 2017, ob 12. uri v predavalnici 308 na temo Food culture and food systems. 

Dr. Vörös je častni profesor in vodilni raziskovalec pri delovni skupini Local Food Chains and Innovation HÉLIA, ki jo je ustanovil Edutus College v letu 2011.

 

 


Dream, believe and achieve

Na Turistici so bili zadnji dnevi septembra v znamenju študija, mobilnosti in medkulturnosti. Dobrodošlico mednarodnim študentom smo izrekli že v četrtek, 28. 9., ko smo jih pozdravili v Kopru, nato pa pot nadaljevali na Turistico na skupno druženje »Who are my fellow students?«. Pester program, ki je bil organiziran v okviru projekta »Izboljšanje internacionalizacije visokega šolstva«, se je odvijal tudi v petek in v prvih dneh oktobra.

V petek smo s tujimi študenti Turistice na bolj interaktiven pristop, ki je zahteval aktivno sodelovanje študentov, bolje spoznali študente ter njihova pričakovanje in motivacijo za študij.

V prvem semestru bo Turistica gostila kar 24 Erasmus+ študentov ter 6 tujih študentov na visokošolskem programu Management turističnih podjetij, ki se je letos prvič izvaja tudi v angleškem jeziku.

Nekaj utrinkov:

 

 

 


Zaključni dogodek projekta CRP

V petek, 22.09.2017 smo v prostorih UP Fakultete za turistične študije Turistica, izvedli zaključni dogodek projekta Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, s poudarkom na programih za seniorje (Projekt V5-1512). Projekt spada v skupino Ciljnih Raziskovalnih Projektov, ki sta ga financirala Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT).

Turizem predstavlja področje zagotavljanja temeljnih človekovih pravic do preživljanja prostega časa, ki izhaja iz Temeljne listine o človekovih pravicah ZN in prinaša številne pozitivne učinke posamezniku in družbi kot celoti. Žal se dogaja, da je številnim posameznikom v sodobni družbi ta pravica onemogočena in si počitnic zaradi slabega-socialno ekonomskega položaja ali drugih okoliščin kot so denimo slabo zdravje, težave v mobilnosti in različne vrste invalidnosti ne morejo omogočiti. Socialni turizem se je razvil kot alternativa klasičnim/komercialnim oblikam turizma, kjer s posebnim posluhom za zmožnosti in omejitve, prilagajamo ponudbo potovanj in počitnic depriviligiranim družbenim skupinam.

Stopnja razvitosti sodobne  družbe se odraža v njeni skrbi za različne ranljive skupine, med katerimi je starejša populacija čedalje bolj izstopajoča skupina. Kakovost življenja starejših se odraža v sreči, varnosti in zadovoljstvu z različnimi aspekti življenja. Pri tem je problematično, da kar petina starejših Evropejcev izraža nizko stopnjo, kar dve tretjini pa le srednjo stopnjo zadovoljstva z življenjem (EUSTAT, 2015).  V Sloveniji je stopnja zadovoljstva z življenjem pod evropskim povprečjem.

Le 49 % Evropejcev starejših od 65 let se aktivno vključuje v potovanja, kar je bistveno manj od deleža v drugih starostnih skupinah (med 61% in 71%). Čeprav starejši od 65 let v EU predstavljajo 22 % vsega prebivalstva, pa predstavljajo zgolj 18 % turistov iz EU. Več kot tretjina Evropejcev starih 55 ali več let ne potuje, slaba petina pa je do enkrat letno. Slaba polovica jih kot glavni razlog navaja finančne razmere (44%) in zdravstvene razloge (37%). Starejša populacija se torej sooča s problemom aktivnega udejstvovanja v turizmu, zato predstavljajo tudi eno izmed štirih skupin koristnikov socialnega turizma, ki jo po definiciji Calypsa sicer sestavljajo še mladi, družine in invalidi.

Starejši (55 – 80 let) predstavljajo pomemben tržni potencial za turizem, saj trenutno tvorijo četrtino prebivalstva v EU. Gre torej za pomemben del evropske družbe, ki pa se več kot očitno sooča s problemom zagotavljanja kakovostnega življenja in pravice do kakovostnega preživljanja prostega časa, kamor spadajo tudi turistične aktivnosti. Slovenija se zaveda problema in priložnosti na področju razvoja socialnega turizma in tako stopa na pot sistemskega omogočanja potovanj in počitnic deprivilegiranim skupinam ljudi. Projekt, katerega rezultate smo predstavili,  je identificiral možnosti in priložnosti za razvoj učinkovitih oblik počitnic in potovanj, ki lahko občutno izboljšajo možnosti starostnikov za udejstvovanje v turizmu in s tem posledično tudi izboljšajo kakovost njihovega življenja (npr. zdravje, zadovoljstvo, rekreacijo, znanje, socializacijo, itd.).

Prinaša pa socialni turizem tudi številne pozitivne učinke za družbo, ki so socialne in gospodarske narave (slika spodaj). Med izstopajočimi socialnimi učinki so npr. zmanjševanje družbene neenakosti, spodbujanje socialne vključenosti in povečanje kakovosti življenja v družbi, med gospodarskimi učinki pa izstopajo višja gospodarska rast, zmanjševanje vplivov sezonskosti na poslovanje v turizmu in omogočanje razvoja regij oziroma turističnih destinacij.

Tabela 1: identificirane koristi socialnega turizma starejše populacije

Koristi za posameznike Koristi za družbo
·         Višja stopnja zadovoljstva

·         Povečanje neodvisnosti

·         Boljše duševno in telesno zdravje

·         Prekinitev rutine in menjava okolja

·         Priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi

·         Priložnost za učenje skozi nove izkušnje in nova okolja

·         Sprostitev in izboljšanje odnosov

·         Izboljšanje samopodobe in samozavesti

SOCIALNE
·         Zmanjševanje družbene neenakosti

·         Spodbujanje socialne vključenosti

·         Povečanje kakovosti življenja v družbi

·         Izboljšana družbena blaginja

·         Povečana družbena kohezija

EKONOMSKE
·         Spodbujanje gospodarske rasti

·         Zmanjševanje vplivov sezonskosti na poslovanje podjetij

·         Ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih zaposlitev

·         Omogočanje razvoja regij oziroma turističnih destinacij

 

Projekt je ugotovil, da se starejša populacija v Sloveniji v bistveno manjšem obsegu, kot druge starostne skupine udejstvujejo v turizmu. Po razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS starejši od 65 let opravijo le dobro desetino vseh potovanj Slovencev. Prav tako se ugotavlja, da starejši od 65 let potrošijo bistveno manj kot povprečni prebivalec Slovenije, ki potuje. V povprečju starejši od 65 let potrošijo za tretjino manj kot povprečni prebivalec Slovenije, ki potuje. Še bolj zanimiva je primerjava vedenja turistov seniorjev (65 +) in turistov mladostnikov (15-24 let), ki kaže, da seniorji predstavljajo le dve tretjini vseh potovanj mladostnikov in da potrošijo okoli 30% manj kot mladostniki. K takšni »potovalni« sliki starejše populacije prispevajo številne ovire. S takšno nizko stopnjo zmožnosti in dejanskega udejstvovanja v turizmu se niža kakovost življenja starejše populacije in hkrati bremenijo nekatera družbena področja, ki so odvisna od kakovostnega preživljanja prostega časa starejše populacije in tudi njihovega udejstvovanja v turizmu (npr. zdravstveni sistem). Turistična potovanja namreč neposredno pozitivno vplivajo na regeneracijo (psihično in fizično) organizma in s tem prispevajo k manj zdravstvenih težav.

 Socialni turizem izhaja iz naslednjih razvojnih pobud:

  1. (pogojno) sistemske pobude, kot so npr. pobude Sindikata za gostinstvo in turizem,
  2. pobude dobrodelnih, nevladnih, neprofitnih organizacij, kot so na primer pobuda Rdečega križa ali Zveze paraplegikov Slovenije,
  3. pobude socialnega podjetništva, kot so npr. pobude zavoda in turistične agencije Premiki in
  4. zasebne pobude (tržno-naravnane pobude), kot so npr. pobude turistične agencije Relax.

Ugotovitve kažejo, da v Sloveniji poznamo vse štiri, v svetu uveljavljene, modele socialnega turizma:

  • participativni model (npr. projekt »Peljimo jih na morje« ; Rdeči Križ Slovenije);
  • inkluzivni model (npr. pobude in programi na portalu »sindikalne –pocitnice.si«);
  • adaptacijski model (npr. programi zavoda in potovalne agencije »Premiki«),
  • stimulacijski model (npr. programi v okviru ponudbe »Senior« pri potovalni agenciji »Relax«).

Se pa v Sloveniji pojavlja še četrti model socialnega turizma, s poudarkom na seniorjih, ki je morda celo unikum:

  • hibridni model programi Društev upokojencev, kjer društva v sodelovanju s komercialnimi potovalnimi agencijami pripravljajo prilagojene turistične programe za svoje člane – to so programi s posebnimi popusti, prilagojeno vsebino ponudbe, prilagojenimi prevozi, možnostmi plačila na obroke, organizacijo posebnega spremljevalca in podobno -, ki praviloma potekajo v nizki sezoni. Pretežno so to domači enodnevni in večdnevni izleti po Sloveniji in bližnji okolici ter daljši zdraviliški izleti in poletna letovanja. Programi Društev upokojencev so namenjeni (pretežno) njihovim članom in nastajajo v sodelovanju s komercialnimi ponudniki, v sklopu dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev.

Ob tem se potrjuje, da se programi socialnega turizma prilagajajo trgu in torej potrebam ciljnih porabnikov socialnega turizma. Navkljub temu obstaja precej manevrskega prostora za vpeljavo v svetu uveljavljenih oblik socialnega turizma v Slovenijo.

Ključni rezultati projekta so:

  • Analiza stanja in razvojnih potencialov socialnega turizma v RS;
  • Identifikacija in klasifikacija različnih slovenskih seniorskih programov socialnega turizma;
  • Študija obstoječih nacionalnih in tujih modelov podpornih mehanizmov socialnega turizma;
  • Študija izvedljivosti spletnega portala za povezovanje ponudbe in povpraševanja na področju socialnega turizma za starejše;
  • Oblikovanje politik in ukrepov na področju razvoja socialnega turizma v RS.

Ključni predlogi projekta so:

  • Slovenija potrebuje več razvojnih iniciativ na področju turizma za ciljne porabnike socialnega turizma;
  • Potrebnega je več povezovanja med državo, gospodarstvom, neprofitnim sektorjem/organizacijami in civilno družbo, ki povezuje ciljne porabnike socialnega turizma;
  • Jasno je razvidna pobuda za evidentiranje in lažje dostopanje do informacij turistične ponudbe in povpraševanja za ciljne porabnike socialnega turizma;
  • Ključne informacije za deležnike na področju socialnega turizma je potrebno vključiti v obstoječe komercialne informacijske in distribucijske kanale v turizmu;
  • Potrebno je sprejeti usklajene strateške usmeritve države na področju socialnega turizma in posledično prilagoditi zakonodajne akte;
  • Potrebno je vzpostaviti finančne mehanizme za porabnike in ponudnike na področju socialnega mehanizma (na primer, vavčerski sistem ali sistem diskontiranja) in poskrbeti, da se slednji namenja za potrebe potovanj;
  • Potrebno je vzpostaviti druge sisteme podpore za ponudbo in povpraševanje na področju socialnega turizma (na primer, infrastruktura za dostop, ciljni programi potovanj, itd.);
  • Potrebno je oblikovati program celovitega spodbujanja in informiranja javnosti (gospodarstvo, neprofitni sektor, država, civilna družba) o problematiki, koristih in učinkih socialnega turizma v Sloveniji.

Projekt je prikazal številne prednosti spodbujanja socialnih oblik turizma, s poudarkom na programih za starejšo populacijo in povezal ključne akterje na tem področju. Predlagani so specifični ukrepi s katerimi se lahko spodbudimo možnost starejših, da se aktivneje vključujejo v potovanja in s tem dejansko uživajo svojo temeljno pravico. Hkrati pa predlagani ukrepi vodijo do oblikovanja turistične ponudbe na način, da bodo tudi starejši lahko aktivno prispevali k turizmu, kot eni najpomembnejših gospodarskih panog in med drugim prispevali k reševanju sezonskosti in z njimi povezanimi poslovnimi izzivi turističnega sektorja.

Galerija: 

 

 


Voda, od mita do arhitekture 

Kategorija: Dogajanje Kultura Zanimivo

V okviru KulTuristice in letošnjih Dni evropske kulturne dediščine smo na Turistici odprli fotografsko razstavo: Voda, od mita do arhitekture. Razstava, ki jo je organizirala Katedra za kulturni turizem UP FTŠ Turistice v sodelovanju z dodiplomskimi študenti smeri Kulturni turizem ter tujimi študenti istega programa in študenti na izmenjavi Erasmus+, bo odprta do 27. 10. 2017, zato ste vabljeni, da si jo ogledate v obratovalnem času fakultete. Utrinke z odprtja razstave si lahko ogledate v galeriji spodaj.

Kulturistica je tokrat segala vse do Ljubljane, kjer so podiplomski študenti v sredo, 26. 9. 2017, v prostorih Turistice (Študentski kampus Ljubljana) predstavili rezultate projektnega dela na lokaciji Mesarskega mostu v Ljubljani: Urbani fragmenti in ritemanaliza. Projektno delo je vsebinsko vezano na urbani turizem, kulturni turizem in kulturno dediščino. Konceptualno izhaja iz idej Walterja Benjamina o urbanih fragmentih in koncepta ritemanalize Henrija Lefebvreja. V študentskem kampusu bodo besedila, fotografije in posnetki opazovanja interakcij na mostu razstavljena do 27. 10. 2017. Vabljeni!

V petek, 29. 9. 2017, pa so podiplomski študenti in dijakinje Gimnazije Poljane izvedli turistični performans, ki izhaja iz zgoraj omenjenega dela Urbani fragmenti in ritemanaliza.

 

 

Galerija: Odprtje razstave v Portorožu

Galerija: Performans v Ljubljani


Čestitke ob svetovnem dnevu turizma!

Kategorija: Dogajanje Kultura

Čestitke ob svetovnem dnevu turizma!

Skupščina Združenih narodov je leto 2017 proglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj.

Svetovni dan turizma 2017 predstavlja edinstveno priložnost za dvig ozaveščenosti in skupno prizadevanje vseh deležnikov turističnega gospodarstva ter državnega vrha za pozitiven prispevek trajnostnega turizma k razvoju. Tudi na Turistici se zavedamo tega in naše študente izobražujemo v tem duhu.

 

Experience, travel – these are education in themselves. Euripides

 

Travel. Enjoy. Respect.

 

Praznujmo skupaj! #WTD2017 #IY2017 #TravelEnjoyRespect #SDGs


Obiskal nas je dr. Michael Belch

UP FTŠ Turistico je prvič obiskal dr. Michael Belch s San Diego State University. S profesorjem smo se dogovarjali o možnostih sodelovanja v prihodnje. Z univerzo SDSU sicer sodelujemo že dolgo, v zadnjih letih tudi v okviru programa Erasmus+.

Michael Belch je priznan profesor s področja marketinga in soavtor knjige Advertising and Promotion: An Integrated Marketing Communications Perspective, prodajne uspešnice med marketinškimi učbeniki.

 

 

 

 

 

 

 

Več informacij o dr. Belchu: tukaj.

Z leve proti desni: dr. Gorazd Sedmak, prodekan, dr. Aleksandra Brezovec, prodekanja, dr. Michael Belch, mag. Žana Čivre, asistentka, dr. Janez Mekinc, dekan

 


UVODNI DNEVI ZA ŠTUDENTE UP FTŠ TURISTICE

Drage študentke in dragi študenti!

Objavljamo program uvodnih dni za 1. letnike ter za 2. in 3. letnike.

Študente 2. in 3. letnika obveščamo, da po uvodnih vsebinah nadaljujejo s predavanji, kot je zavedeno v urniku.

Dobrodošlica in uvodno srečanje bodo za MAG program v Portorožu potekala v torek, 3. 10. 2017, ob 16.00 v predavalnici 002. Po predstavitvi bodo predavanja potekala po urniku.

Uvodno srečanje za prvič vpisane študente izrednega študija programa MTD v Ljubljani bo v ponedeljek, 9. 10. 2017, ob 16.00 v prostorih UP FTŠ Turistice na lokaciji izrednega študija (Študentski kampus Ljubljana, Pivovarniška cesta 6).

Za več informacij smo vam na voljo.

 

Program uvodnih dni za 1. letnike

 

Program uvodnega dne za 2. letnike

 

Program uvodnega dne za 3. letnike

 


 Programme for incoming mobile students and enrolled students_Tuesday_October 3_2017


Seminar: Uvajanje ekoloških živil v gostinske in turistične obrate

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, v sodelovanju s Fakulteto za turistične študije – Turistico in Centrom za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem,

VABI NA SEMINAR

“UVAJANJE LOKALNIH EKOLOŠKIH ŽIVIL V GOSTINSKE IN TURISTIČNE OBRATE”

Četrtek, 28. 09. 2017 ob 10 h v prostorih UP Fakultete za turistične študije – Turistice, Obala 11a, Portorož (drugo nadstropje, predavalnica 201)

Namen dogodka je spodbuditi kratke “zelene” verige prodaje za lokalna ekološka živila v gostinskem in turističnem sektorju ter na ta način prispevati k razvoju trajnostne samooskrbe v Slovenski Istri.

Na dogodek ste vabljeni zlasti predstavniki iz gostinskega in turističnega sektorja (hoteli in druge turistične nastanitve) ter lokalnih turističnih organizacij.

Program:

  • Vizija razvoja blagovne znamke in destinacije »Slovenske Istre«, Andrej Medved, predsednik Lokalno akcijske skupine (LAS) Istra
  • Sredozemska Slovenija kot evropska gastronomska regija ter primeri dobrih praks iz EU, dr. Aleš Gačnik, UP FTŠ – Turistica / Center za gastronomijo in kulturo vina UP
  • Ekološka pridelava v Slovenski Istri s poudarkom na zelenjavi,  sadju, oljčnem olju  in vinu, Irena Vrhovnik, Jana Bolčič, Majda Brdnik, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Trendi na trgu ekoloških živil in predstavitev blagovne znamke “Zemlja in morje”, ki združuje istrske ekološke proizvajalce, Dane Podmenik, predsednik zadruge
  • Kako pospešiti uvajanje lokalnih ekoloških živil v gostinske in turistične obrate (skupinska debata)?
  • Mreženje in druženje ob pogostitvi z lokalnimi ekološkimi živili

Prosimo, da svojo prisotnost potrdite do 26.9. na e-naslov: eko.zepi@gmail.com


Iskanje